Skupina znanstvenikov je preučevala porabo vode v Cape Townu v Južni Afriki, kjer veliko revnejših prebivalcev nima dostopa do pip ali stranišč, na voljo pa jim je tudi omejena količina vode za osebno higieno in pitje. Ugotovili so, da mestne elite porabijo veliko več vode za luksuzno preživljanje prostega časa s polnjenjem bazenov, pranjem avtomobilov in zalivanjem vrtov kot revnejši prebivalci za zadovoljevanje osnovnih osebnih potreb. 

Kot piše Guardian, raziskava, objavljena v znanstveni reviji Nature Sustainability, ugotavlja, da so najbogatejši ljudje v Cape Townu porabili kar 50-krat več vode kot najrevnejši. Ko je leta 2018 mesto prizadela vodna kriza, so po več letih suše najrevnejši ostali brez vode za osnovne potrebe.  

Leta 2015 se je svet v okviru Agende za trajnostni razvoj 2030 zavezal k cilju dostopa do pitne vode in sanitarne ureditve za vse ljudi na svetu do leta 2030. Vendar smo trenutno resno skrenili z začrtane poti, opozarjajo na NIJZ: "Milijardam ljudi je oteženo življenje, ogroženo je njihovo zdravje, številne šole, podjetja, zdravstveni centri, kmetije in tovarne pa ne morejo varno delovati, saj ni upoštevana njihova človekova pravica do vode in ustrezne sanitarne ureditve." 

Tudi Unicef opozarja, da se Afrika sooča z vodno katastrofo. Šoki, povezani s podnebjem in vodo, se sicer stopnjujejo po vsem svetu, a otroci na tem območju so med najbolj ogroženimi, je povedal Sanjay Wijesekera, UNICEF-ov direktor programov: "Nevihte, poplave in zgodovinske suše uničujejo objekte in domove, onesnažujejo vodne vire, povzročajo stradanje in širijo bolezni. Toda ne glede na to, kako zahtevne so razmere danes, bi lahko bila prihodnost brez takojšnjega ukrepanja še veliko bolj mračna."

A nova raziskava izpostavlja, da podnebne spremembe niso največji vzrok za vodno krizo. Raziskovalci so namreč ugotovili, da je bila velika razlika v porabi vode med bogatimi in revnimi državljani v veliki meri spregledana pri iskanju rešitev za pomanjkanje vode v velikih mestih. Kot opozarjajo, je edini način za zaščito zalog vode enakomernejša prerazporeditev vodnih virov.

"Podnebne spremembe in rast prebivalstva pomenijo, da voda postaja vse bolj dragocen vir v velikih mestih," za Euronews pojasnjuje soavtorica študije in profesorica Hannah Cloke, hidrologinja z Univerze v Readingu. A kot izpostavlja, so znanstveniki v novi študiji uspeli dokazati, da je družbena neenakost največja težava za revnejše ljudi, ki potrebujejo dostop do vode za vsakodnevne in osnovne potrebe.  

Najbogatejših 14 odstotkov prebivalstva v Cape Townu je tako porabilo kar 51 odstotkov vode v mestu. Medtem ko je najrevnejša skupina, okoli 64 odstotkov prebivalstva, porabila le 27 odstotkov, so ugotovili raziskovalci. Večina vode, ki jo je porabila najbogatejša skupina, je bila namenjena za neosnovne potrebe, kot sta polnjenje bazenov in vzdrževanje zelenih trat. Prekomerna poraba vode pa je imela večji vpliv na splošno razpoložljivost vode za ostale prebivalce kot suša ali ostale okoliščine, povezane s podnebnimi spremembami v tem obdobju, izpostavljajo raziskovalci.

Neenakost pri porabi vode je težava po vsem svetu 

80 mest po vsem svetu, vključno z Londonom, Barcelono, Rimom, Istanbulom, Tokiom in Moskvo, bi se po mnenju raziskovalcev prav tako lahko soočilo s podobnimi težavami, poroča EuroNews.  

Clokova pojasnjuje, da je več kot 80 mest v zadnjih 20 letih že utrpelo pomanjkanje vode zaradi suše in prekomerne porabe. Projekcije kažejo, da bi se ta kriza lahko še poglobila, saj se prepad med bogatimi in revnimi v mnogih delih sveta povečuje: "To kaže na tesno povezavo med socialno, ekonomsko in okoljsko neenakostjo. Navsezadnje bodo vsi utrpeli posledice, če ne razvijemo pravičnejših načinov za delitev vode v mestih."

A kot izpostavlja, se prizadevanja za upravljanje oskrbe z vodo v mestih pogosto osredotočajo na tehnološke rešitve, kot je učinkovitejša vodna infrastruktura, ugotavlja študija. Raziskovalci pa pri tem opozarjajo, da bi bilo zmanjšanje netrajnostne porabe pitne vode v skupnostih učinkovitejše. 

Raziskovalci opozarjajo, da se pričakuje, da bodo krize z vodo v mestih postale pogostejše, saj naj bi več kot milijarda mestnih prebivalcev v bližnji prihodnosti občutila pomanjkanje vode, piše Guardian. Raziskave tako kažejo, da se svet sooča z neizbežno vodno krizo, pri čemer naj bi do leta 2030 povpraševanje po tej za življenje nepogrešljivi dobrini preseglo ponudbo za 40 odstotkov.