V EU vsako leto v oceanih konča od 150.000 do 500.000 ton plastičnih odpadkov. K vse večji količini plastičnih odpadkov pripomore velika potrošnja plastike za enkratno uporabo, opozarjajo v Bruslju. Ocena stanja kaže, da 80 odstotkov plastičnih odpadkov v morjih izhaja iz kopnega kot posledica slabega ravnanja oziroma gospodarjenja s plastiko na kopnem.

 Glavni viri odpadne plastike na kopnem naj bi bili pritoki meteornih vod, poplavljanje kanalizacije, s turizmom povezani odpadki, nezakonito odmetavanje odpadkov na obalo in v vodotoke ter morje s plovil, industrijske dejavnosti, nepravilen prevoz odpadkov in odpadki ribičev. V morje se prek izlivov vodotokov izlije tudi veliko odpadkov, kot so potrošniški kozmetični izdelki ter poliestrska in akrilna vlakna zaradi pranja oblačil. 

"Reke predstavljajo transportno pot odpadkov do končne postaje - morij in oceanov. V morjih in oceanih se že nekaj let kvantificira količine odpadkov, na rekah pa je to znanje bolj pomanjkljivo. Metodologije za spremljanje vrstne sestave in količine odpadkov na rekah so še v razvoju. Trenutno v EU še ni enotnega znanstvenega pristopa k kvantifikaciji odpadkov v in ob rekah. Priložnost za prvi korak je bila narejena v okviru projekta Pirati plastike, ki bo pod vodstvom Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo letošnjo jesen ponovno angažiral slovenske šolarke in šolarje," pomen projekta, ki je združil mlade z različnih držav, ki imajo skupni imenovalec zaščita narave, opisujejo Ekologi brez meja. 

Kot so opozorili v Bruslju, je onesnaževanje voda s plastičnimi odpadki velika grožnja morju, ker imajo plastični materiali izredno dolgo življenjsko dobo. Zaradi obstojnosti in kopičenja tovrstni odpadki z morskimi tokovi in vetrovi prepotujejo velike razdalje ter onesnažujejo ne le območje njihovega vnosa, pač pa tudi oddaljena območja, ki niso neposredno obremenjena z viri vnosa odpadkov. 

Na Balkanu so Pirati plastike najpogosteje ujeli plastične vrečlke

V letošnji spomladanski akciji štirih balkanskih držav je sodelovalo 86 udeležencev, ki so na brežinah zabeležili in odstranili 755 kosov odpadkov, so rezultate mednarodne akcije Pirati Plastike, strnili Ekologi brez meja. Kot so sporočili, je pričakovano tudi pri tej akciji vzorčenja med odpadki prevladovala plastika, v 51 % primerov izdelki za enkratno uporabo. Kot so našteli, so bili najpogosteje ’ujeti’ odpadki plastične vrečke, plastenke, pokrovčki od plastenk, embalaža za hitro prehrano itd.

Mikroplastiko našli v Ljubljani, ni je bilo v Zagrebu 

Spremljajoč mikroplastiko v Savi po toku navzdol je ta prisotna v Ljubljani, ni je bilo v Zagrebu, prisotna pa je bila v Gradiški in Šabcu. Tudi reka Bosna je onesnažena z mikroplastiko, so ugotovili v projektu. Sodelujoči dijaki in dijakinje iz Srednje strokovne in tehniške šole Gradiška iz Bosne in Hercegovine so ob tem poudarili, da "Ni dovolj, da imamo čisto obalo, potrebujemo tudi čiste reke."

Kot so spomnili v društvu Ekologi brez meja, je projekt skupnostne znanosti Pirati plastike v lanskem letu k raziskovanju onesnaženosti slovenskih rek pritegnil 67 osnovnih šol in 32 srednjih šol. Skupaj je pri projektu sodelovalo 1517 učencev in dijakov ter okoli 200 mentorjev. Sodelovanje med znanstveniki in mladimi je pod okriljem tria predsedovanja Svetu EU hkrati potekalo še v Nemčiji in na Portugalskem ter se ob letošnjem Dnevu Save na pobudo Savske komisije razširilo še na Hrvaško, Srbijo ter Bosno in Hercegovino, so pojasnili.

V Sloveniji najpogosteje cigaretni odpadki, koščki plastike, plastične vrečke, stiropor … 

Vzorčenje rečnih brežin je potekalo z uporabo dveh različnih metodologij, katerih cilj je bil pridobiti podatke o količinski in vrstni sestavi večjih (makro) odpadkov, so pojasnili. Skupno so odstranili in analizirali 13.987 kosov odpadkov, večino med njimi predstavljajo plastični odpadki (68 %), med najpogostejšimi odpadki pa so cigaretni ogorki, koščki plastike, plastične vrečke, stiropor in plastična embalaža sladkarij itd. Vzorčenja so nakazala in potrdila tudi povezavo med oddaljenostjo reke od brežin in pojavljanjem odpadkov - bližje kot smo reki, več je odpadkov.

Pri vzorčenju plavajočih odpadkov je bilo pričakovano, da bodo na vodni gladini prevladovali odpadki iz plastičnih materialov, predvsem zaradi plovnosti, mase, trajnosti, kompaktnosti, oblike itd. Z vizualnim opazovanjem plavajočih odpadkov je bilo zaznanih 131 kosov odpadkov, pri čemer je bilo kar 81 % opaženih odpadkov iz plastike, med katerimi so prevladovale plastične vrečke (74 %) in vlažilni robčki (11 %). Poleg plastičnih odpadkov pa so bili na vodni gladini opaženi tudi odpadki iz kovine (pločevinke).

Prisotnost mikroplastičnih delcev v velikosti 1-5 mm je bila ugotovljena v polovici zbranih vzorcev. Od 53 vzorčenih vodotokov jih je bilo več kot 60 % onesnaženih z mikroplastiko. V vzorcih so bili najpogosteje najdeni delci polistirena v obliki pene in polietilena v obliki filmov ali fragmentov. V porečju Mure, kjer so bili vzorčeni le pritoki Mure, mikroplastike niso našli. Ugotovljena je bila pomembna razlika v količini mikroplastike med spomladanskim in jesenskim vzorčenjem, saj so bile reke spomladi bolj onesnažene, so še sporočili Ekologi brez meja.