Ko so pred dvema letoma v Avstraliji divjali gozdni požari, v katerih je poginilo več kot tri milijarde živali, so se znanstveniki bali tudi za prihodnost ene od podvrsti miš vrečaric. Vrsto so uradno priznali šele pred osmimi leti. Obsežni gozdni požari pa so uničili tudi njihov habitat v nacionalnem parki Bulburin na vzhodu Avstralije.

To je eden od treh znanih habitatov te vrste. "Našli smo 21 posameznikov na pogorelih in nepogorelih habitatih, kar je super. To pomeni, da so se ohranili," je dejal Andrew Baker z univerze za tehnologijo v Queenslandu.

Posebnost te podvrste miši vrečarice s sivo dlako, ki se prehranjuje predvsem z žuželkami in pajki, je, da živi precej negotovo življenje. Samci poginejo običajno po manj kot enem letu zaradi posledic intenzivne dvotedenske sezone parjenja. Samice pa le redko doživijo tretjo sezono parjenja.

Samci med sezono parjenja proizvajajo testosteron, njegove visoke vrednosti onemogočajo, da bi se nehal proizvajati stresni hormon kortizol, to pa jih na koncu zastrupi. Odpadati jim začne dlaka in pride do notranjih krvavitev. Še v zadnjih izdihljajih iščejo samice, s katerimi bi se parili do smrti, je pojasnil Baker.