Arktika po novem oddaja več ogljika, kot ga absorbira, je sporočila ameriška Nacionalna uprava za oceane in ozračje (NOAA). Zakaj je do tega prišlo in kaj to pomeni za globalne vremenske vzorce in lokalne ekosisteme?  Arktična tundra se dramatično spreminja zaradi pogostih požarov v naravi, ki jo spreminjajo v neto vir emisij ogljikovega dioksida. Pred tem je tisočletja ta toplogredni plin vpijala, je pojasnila NOAA. Poročilo NOAA ugotavlja, da so bile letošnje letne temperature zraka na Arktiki druge najtoplejše v zgodovini od leta 1900. "Naša opazovanja zdaj kažejo, da arktična tundra, ki se segreva, zdaj oddaja več ogljika, kot ga skladišči, kar bo poslabšalo posledice podnebnih sprememb," je dejal upravitelj NOAA Rick Spinrad. 

To lahko vpliva na podnebne spremembe 

Kaj to pomeni, smo se pogovarjali tudi s klimatologom Gregorjem Vertačnikom iz Arsa. Kot pojasnjuje, je pojav večinoma posledica povečanega števila požarov ter odmrzovanja permafrosta, ki skupaj s povečanim razpadanjem organske snovi v tleh povzročata mnogo večje izpust ogljikovega dioksida in metana v ozračje kot pred desetletji. 

Kakšen vpliv lahko ima ta pojav za globalne vremenske vzorce? Kot pojasnjuje Vetračnik, ima lahko največji vpliv na vremenske vzorce spremenjena bilanca ogljika na povečano vsebnost ogljikovega dioksida in metana (glede na pretekle razmere), kar seveda vpliva na podnebne spremembe. Povečana pogostost požarov, ki je del teh sprememb v bilanci ogljika, v sezoni požarov spreminja lastnosti ozračja in s tem posredno vpliva na vremensko dogajanje okoli Arktike pa tudi na povečano onesnaženost zraka na območjih, kamor zaide dim. 

PREBERI ŠE

Jezera v puščavi: zakaj je poplavilo Saharo?

Ali bo to torej vplivalo na podnebne cilje glede zmanjšanja emisij v zraku? "Zaenkrat je to majhen dejavnik, če pa bi se obseg požarov in/ali odmrzovanje permafrosta nekajkrat povečala, potem pa bi to že predstavljalo nekaj odstotkov letnih izpustov človeštva in s tem viden (a ne odločilen) vpliv na scenarije toplogrednih plinov," razloži Vertačnik. 

Kakšen vpliv bo to imelo na lokalne ekosisteme? Bistvena temperatura zraka

Kot odgovarja Vertačnik, na ekosisteme na Arktiki najbolj vplivajo spremenjene temperaturne razmere, trajanje snežne odeje, debelina morskega ledu ipd., medtem ko sama bilanca ogljika ni bistvena. Višanje temperature zraka skrajšuje trajanje snežne odeje in omogoča večje izhlapevanje ter s tem bolj izsuši tla do poletja. To v kombinaciji z višjo temperaturo zraka vodi do požarov, ki krajevno zelo vplivajo na ekosistem. Višja temperatura zraka pomeni tudi manj morskega ledu, kar vpliva na temperaturo morske vode, osvetljenost površinskega sloja morja, vzvalovanost morja ipd., kar je vse pomembno za morski živelj. Odmrzovanje permafrosta zaradi segrevanja (bodisi višja temperature zraka bodisi zaradi talnih požarov) spreminja mikrobiološko aktivnost v tleh, na prej zamrznjenih območjih lahko sedaj uspevajo druge rastline ... Več padavin v hladni sezoni (več snega, a tudi več dežja, ki pade na snežno odejo) lahko zmanjša oziroma oteži mobilnost živali, našteva. 

Ali bo Arktika zdaj vedno oddajala več ogljika, kot ga absorbira, ali se pojav še lahko obrne? 

Pojav se verjetno vsaj nekaj desetletij ne bo obrnil, saj se bo odmrzovanje permafrosta verjetno še pospešilo in tudi pogostost požarov se ne bo zmanjšala. Šele po izrazitem zmanjšanju človekovih izpustov TGP in obsežnejši ozelenitvi območij, ki so sedaj tundra, lahko spet pride do negativne bilance ogljika, torej večjega ponora kot vira ogljika, še pojasni Vertačnik.