En majhen korak za človeštvo, a velik za želve, bi lahko rekli ob novici iz naše južne sosede. Iz puljskega Aquariuma so namreč danes slavnostno izpustili nazaj v morje Aniko in Jenny. Gre za dve glavati kareti, ki sta več mesecev preživeli v Centru za okrevanje morskih želv. Po dolgotrajni rehabilitaciji pa sta zdaj obe zdravi in pripravljeni na vrnitev v svoje naravno okolje. 

"Ko šele pridejo k nam, ne pojedo niti ene sardele, moramo jih pitati in so zelo shirane. Med okrevanjem pri nas pa pridobijo kondicijo, in ko se vrnejo nazaj v morje, so vsekakor bolj živahne. Že sta zavohali vonj morja in najbrž z veliko večjo nestrpnostjo pričakujeta ta trenutek kot mi," je za Glas Istre še pred izpustom želv v morje dejala Karin Spiech, vodja centra. Njuno vrnitev domov so z radovednostjo pospremili otroci iz lokalnih vrtcev in osnovne šole. 

Obe želvi sta zaužili ribiško mrežo

Aniko so v "bolnišnično" oskrbo sprejeli januarja, Jenny pa junija. Veterinarka Simona Matas je za Glas Istre dejala, da sta obe "pacientki" imeli podobne težave. Jenny je zaužila del ribiške mreže, Anika pa poleg ribiške mreže še ribiški trnek. 

"Pri Jenny smo jo izvlekli brez operativnega posega, medtem ko je bilo to pri Aniki malo težje, saj je najlonska mreža šla čez celoten prebavni sistem, trnek pa se je zadržal v želodcu. Tako da smo morali najprej z operacijo odstraniti najlon, trnek pa smo pustili za pozneje," je pojasnila veterinarka. Kot je dodala, je imela želva pri tem veliko sreče, saj za trnek ni bil potrebna dodatna operacija. "Saj se je inkapsuliral, kar pomeni, da se je znotraj želodca oblikovala kapsula vezivnega tkiva, ki je želodec oziroma njen celoten organizem zaščitila pred tem trnkom," je še dejala. 

To je le eden od mnogih primerov reševanja morskih želv v puljskem centru, ki se je končal srečno. Kot pravi tamkajšnja veterinarka, prejemajo obvestila o poškodovanih želvah prek različnih kanalov: od kopalcev in ribičev do številke 112. Od leta 2000 so v tem centru pomagali več kot 200 morskim želvam, vsako leto pa imajo okoli deset primerov. Kot pravi Speichova, je bil v preteklosti glavni razlog pogina morskih želv podhladitev, zdaj pa so glavni problem trnki, ribiška oprema in propelerji, saj so želve v morju najbolj aktivne ravno v času poletne turistične sezone. 

A ni vse tako črno. V istrskem centru namreč pravijo, da se populacija morskih želv v Sredozemlju iz leta v leto povečuje, kar pomeni, da niso več tako zelo ogrožene.