Drevesa in rastline so od leta 1960 posrkali približno četrtino vseh emisij fosilnih goriv, pri čemer je imel Amazonski pragozd kot največji deževni gozd na svetu najpomembnejšo vlogo. Toda, v zadnjih desetletjih so se stvari močno poslabšale. 

Že druga raziskava letos je namreč pokazala, da Amazonski gozd zdaj na leto proizvede več CO2 emisij, kot ga je sposoben posrkati iz ozračja. To pa pomeni, da namesto, da pomaga zajeziti podnebne spremembe, jih zdaj celo pospešuje, pravijo raziskovalci. 

Zakaj se je zgodil preobrat? 

Večino emisij, ki jih proizvede Amazonski gozd, predstavljajo gozdni požari. Mnogi so podtaknjeni, zato da brazilski kmetje lažje pridejo do kmetijskih zemljišč za živinorejo in pridelavo soje. Poleg tega so zaradi višjih temperatur v zadnjih letih na jugovzhodu Amazonskega pragozda pogostejše suše, kar dodatno poslabšuje absorbcijo CO2.

Raziskovalci so podatke zbirali s pomočjo majhnih letal, s katerimi so v zadnjem desetletju merili ravni CO2 na višini do 4500 metrov nad Amazonskim gozdom. Ti podatki pa so pokazali, kako se Amazonski pragozd spreminja. 

Že prejšnje raziskave so opozorile, da Amazonski pragozd postaja vir emisij CO2, a so podatke črpale predvsem s satelitskih posnetkov. Zdaj pa se je to le še potrdilo. 

Redne meritve s preleti majhnih letal opravljali kar devet let

V raziskavo, ki so jo objavili v znanstveni reviji Nature, so vključili meritve 600 navpičnih profilov CO2 in ogljikovega monoksida, ki so nastajali med gozdnimi požari na štirih lokacijah brazilskega Amazonskega gozda med letoma 2010 in 2018. Ugotovili so, da so požari proizvedli približno 1,5 milijarde ton CO2 na leto, medtem ko je sam gozd iz ozračja odstranil okoli pol milijarde ton CO2 na leto. Razlika med proizvedenimi in vsrkanimi izpusti CO2 je kar milijarda ton letno, ki ostane v Zemljinem ozračju. To pa je ekvivalentno z letnimi emisijami Japonske, ki velja za peto največjo državo onesnaževalko s CO2 na svetu. 

Prelete so opravljali vsaka dva tedna konsistentno kar devet let, ter ves čas zbirali in analizirali zbrane podatke. "To je resnično impresivna raziskava," je za The Guardian dejal Simon Lewis z londonske University College. 

Raziskovalci pravijo, da je ugotovitev, da del Amazonije proizvaja emisije CO2 celo brez gozdnih požarov, še posebej zaskrbljujoča. "Prva zelo slaba novica je, da gozdni požari proizvajajo približno trikrat več CO2, kot ga gozd posrka. Druga slaba novica pa je, da so na območjih, kjer gozdove krčijo za 30 ali več odstotkov, izpusti ogljikovega dioksida 10-krat višji kot na območjih, kjer je deforestacija manjša od 20 odstotkov," je pojasnila vodja raziskave Luciana Gatti z brazilskega Nacionalnega inštituta za vesoljske raziskave (INPE). 

'Potrebujemo globalni dogovor, da rešimo Amazonski pragozd'

Manj dreves pomeni manj dežja in višje temperature, kar posledično pomeni, da so sušna obdobja še bolj pogubna za preostanek gozdov, pravi. "Imamo zelo negativno zanko, zaradi katere je gozd bolj izpostavljen nenadzorovanim požarom," je opozorila. 

To pa je predvsem rezultat vsakoletne načrtne deforestacije Amazonije. Vlada brazilskega predsednika Jairja Bolsonara namreč spodbuja krčenje gozdov za pridobivanje kmetijskih zemljišč. 

Večino lesa, govedine in soje, ki jih pridelajo v Amazoniji, Brazilija izvozi v druge države po svetu. "Potrebujemo globalni dogovor, da rešimo Amazonski pragozd," poudarja vodja raziskave. Nekatere evropske države so v preteklosti že napovedale, da bodo blokirale trgovinski dogovor med EU in Brazilijo, če Bolsonaro ne bo pristal na to, da zajezi uničevanje Amazonije. 

"Najhuje je, da ne uporabljamo znanstvenih dognanj pri sprejemanju odločitev. Ljudje mislijo, da spreminjanje več gozdov za kmetijstvo pomeni večjo produktivnost, vendar v resnici izgubljamo produktivnost zaradi negativnega vpliva na dež," je dejala Gattijeva. V raziskavi so ocenili, da zaradi neposrednega povečanja ekstremne vročine, ki sledi uničenju gozdov, brazilska proizvodnja soje utrpi okoli tri milijarde evrov izgube na leto. 

Nova raziskava je pokazala, da Amazonski deževni gozd izgublja svojo moč in vlogo pri čiščenju ozračja našega planeta in postaja celo njegovo breme. To pa je pomembno opozorilo, da se ne moremo zanašati na to, da bo Zemlja sama poskrbela za ravnovesje, in da je naše načrtno zmanjševanje emisij iz fosilnih goriv nujnejše kot kdaj koli prej, poudarjajo znanstveniki.