Po rekordno močnem El Niñu, ki je poskrbel za visoke temperature, morda prihaja La Niña. El Niño je nasproten pojav od La Niñe in povzroča segrevanje površinskih voda v tropskem Pacifiku. Vetrovi oslabijo ali celo spremenijo smer, zato se topla voda kopiči v vzhodnem delu Tihega oceana. La Niña in El Niño se izmenjujeta v ciklih, ki trajajo od dva do sedem let. El Niño običajno traja krajši čas, vendar je njegov vpliv na globalno segrevanje močnejši. La Niña pa lahko traja dlje.

Kako nastane La Niña? 

Kot pojasnjuje naš vremenoslovec Rok Nosan, La Niña nastane, ko se zaradi sprememb v zračnem tlaku nad tropskim delom Tihega oceana okrepijo vzhodni vetrovi. Ti vetrovi potiskajo toplo površinsko vodo proti zahodnemu delu Tihega oceana, torej proti Aziji in Avstraliji. Ker topla voda odteče proti zahodu, se na vzhodnem Pacifiku, zlasti ob obalah Južne Amerike, dvigne hladnejša voda iz globin oceana. Ta proces dviga hladne vode iz globin na površje povzroči, da se temperatura morja v tem delu sveta močno zniža.  Ker se površinske temperature oceana znižajo, se zmanjša količina vlage, ki se iz oceana sprošča v ozračje.

Kakšno vreme torej prinaša?

Kot razlaga Nosan, to povzroči, da nad vzhodnim Pacifikom (obale Južne Amerike) v času La Niñe prevladuje suho vreme. Nasprotno pa v zahodnem delu Tihega oceana, kjer se kopiči topla voda, prihaja do povečanega izhlapevanja in posledično večje količine padavin. To pomeni, da se v jugovzhodni Aziji in Avstraliji med La Niño pogosteje kot običajno pojavijo obilne padavine in poplave. La Niña ne vpliva le na Pacifik, ampak ima posledice tudi za druge dele sveta. Na primer, v Severni Ameriki se pogosto pojavijo hladnejše in bolj snežne zime na severu, medtem ko na jugu prevladuje suho vreme. 

Od česa je odvisno, ali se bo razvila? La Niña je del t. i. cikla ENSO. Faza ENSO cikla določa, kdaj se bo razvila La Niña. Po obdobju El Niña ali nevtralne faze lahko pride do prehoda v La Niño. Na pogostost in trajanje teh faz vplivajo oceanografske in atmosferske spremembe, ki so nepredvidljive, razlaga Nosan. 

Ali bo imela vpliv tudi na vreme v Evropi? Bomo vpliv lahko čutili tudi v Sloveniji?

Kot pove Nosan, so v Evropi vplivi La Niñe precej manj izraziti kot v drugih delih sveta. Kljub temu lahko La Niña povzroči hladnejše in bolj snežne zime v severni Evropi, zlasti v Skandinaviji in Veliki Britaniji, medtem ko je južni del Evrope v zimskih mesecih bolj nagnjen k sušnim in toplejšim razmeram. V srednji Evropi, kamor sodi tudi Slovenija, se lahko med La Niño prepletata oba vremenska vzorca. Če se ozremo v zgodovino, vidimo, da smo imeli v preteklosti v času La Niñe tako razmeroma tople kot mrzle zime, nekatere so bile radodarnejše s snegom, druge manj, spomni. Vpliv La Niñe je v Sloveniji pogosto neopazen, zato je težko napovedati, kakšna bo letošnja zima, pojasnjuje. 

Kaj La Niña pomeni za globalno povprečno temperaturo? Ali se bo ta znižala? 

Zaradi ohladitve površinskih voda v vzhodnem in centralnem delu Tihega oceana ter močnih vzhodnih vetrov, ki potiskajo hladno vodo iz globin na površje, se skupna toplota, ki jo ocean sprošča v ozračje, zmanjša. To pomeni, da povprečna globalna temperatura zraka med La Niño začasno pade za nekaj desetink stopinje Celzija. Kljub temu so povprečne temperature zaradi globalnega segrevanja še vedno precej višje, kot so bile med prejšnjimi pojavi La Niñe, izpostavlja Nosan.

Pa bo tudi La Niña prinesla vremenske ekstreme?

El Niño in La Niña oba prinašata vremenske ekstreme, vendar se narava in obseg teh ekstremov razlikujeta, osvetli naš hišni vremenoslovec. Kateri od obeh pojavov prinese več ekstremnih vremenskih dogodkov, je odvisno od regije in specifičnih podnebnih vzorcev. Splošno gledano El Niño povzroča več globalno zaznavnih ekstremov, saj vpliva na vremenske vzorce v več delih sveta hkrati in povzroča višje globalne temperature, medtem ko La Niña povzroča dolgotrajnejše, a bolj regionalno omejene ekstremne dogodke. Kakšen vpliv na La Niño pa imajo podnebne spremembe? Podnebne spremembe vplivajo na zračne tokove in dinamiko ozračja. Nekatere raziskave kažejo, da bi zaradi podnebnih sprememb lahko prišlo do pogostejših in intenzivnejših pojavov El Niña in La Niñe, sklene Nosan.