Ko se je leta 1982 zdaj 72-letni Narayan Choudhary preselil v Bhalswo, je bil to, kot opisuje, čudovit kraj, a vse se je spremenilo 12 let kasneje, ko so se na območju začeli nalagati prvi kupi smeti, pripoveduje za CNN. V naslednjih letih je iz kupa smeti zrasla gora, ki je skoraj tako visoka kot zgodovinski Taj Mahal, za primerjavo ponazori medij. Ta gora smeti pa zdaj močno ogroža zdravje okoliških prebivalcev. 

Choudhary trpi za kronično astmo, kot je opisal, je nekoč zaradi poslabšanja bolezni skoraj umrl, ko je na odlagališču izbruhnil močan požar, ki ga niso ukrotili več dni. Kot pripoveduje, so se prebivalci tudi zbrali in protestirali zaradi nevzdržnih razmer za življenje. Lokalne oblasti so jih odpravile z lažnimi obljubami, da se bodo razmere uredile. A z leti je postajalo le še huje in huje. Emisije pa niso edina nevarnost, ki jo predstavljajo odlagališča smeti. Iz kupov odpadkov namreč v letih počasi odtekajo strupene snovi, ki počasi onesnažujejo vodo za prebivalce, ki živijo v okolici. 

Bhalswa pa ni edino odlagališče, ki povzroča stisko prebivalcem v bližini. Je eno od treh odlagališč v Delhiju, ki je polno razpadajočih odpadkov in v zrak oddaja strupene pline. Po vsej državi je več kot 3100 takšnih odlagališč. Gora smeti je približno tri metre nižja od največjega odlagališča v državi Ghazipur, oba pa prispevata znatno količino izpustov metana v državi. "Če bi uhajanje metana iz tega odlagališča trajalo eno leto, bi imelo enak vpliv na podnebje kot letne emisije 350.000 avtomobilov v ZDA," je ocenil izvršni direktor GHGSat Stephane Germain.

Metan, močan toplogredni plin 

Metan je za ogljikovim dioksidom drugi najpogostejši toplogredni plin, vendar k podnebni krizi prispeva več, ker zadrži več toplote. Na indijskih odlagališčih se sprosti več metana kot na odlagališčih katere koli druge države na svetu, poroča GHGSat, ki emisije metana spremlja prek satelitov. Indija je glede na skupno proizvodnjo metana druga na lestvici, takoj za Kitajsko, kažejo podatki Mednarodne agencije za energijo (IEA). 

Indijski premier Narendra Modi zatrjuje, da država pripravlja načrt, kako se bo znebila številnih gor odpadkov, ki so posejane po Indiji, in jih spremenila v zelene cone. Če bi Indiji to uspelo, bi to pomenilo veliko olajšanje za številne prebivalce, prav tako pa bi to pripomoglo k znižanju svetovnih izpustov metana, piše CNN. 

Indija zatrjuje, da želi zmanjšati svojo proizvodnjo metana, vendar se ni pridružila 130 državam, ki so podpisale pakt za skupno zmanjšanje svetovnih emisij metana za vsaj 30 odstotkov od ravni iz leta 2020 do leta 2030. Znanstveniki ocenjujejo, da bi takšno zmanjšanje lahko znižalo dvig globalne temperature za 0,2 odstotka – in pomagalo svetu pri doseganju težko dosegljivega cilja ohranjanja globalnega segrevanja pod 1,5 stopinje Celzija. Indija sicer pojasnjuje, da se paktu ne bo pridružila, ker večina njenih emisij metana izvira iz kmetijstva, od koder izvira približno 74 odstotkov metana, v primerjavi z manj kot 15 odstotkov od odlagališč.