Okoljski hrup ima lahko na zdravje ljudi več negativnih učinkov, med katerimi so poškodbe sluha, motnje spanja, vznemirjenost, zmanjšanje učinkovitosti pri delu ali učenju, motnje pri pogovoru, vpliv na delovanje srčno-žilnega sistema, psihofiziološki učinki in vpliv na socialno vedenje. Eden pomembnejših "proizvajalcev" hrupa je tudi promet. Če živite ob prometni cesti, potem veste, kako hrupno je lahko ob določenih delih dneva, ko je na cesti največ avtomobilov. A z vse večjo prisotnostjo električnih vozil in hibridov bo tega hrupa vse manj oziroma bo precej manj moteč.
Čeprav je tiho delujoče vozilo po definiciji okolju prijaznejše, pa se od samih začetkov razvoja električnih vozil pojavljajo številna nova in zanimiva vprašanja v zvezi s prav tem vidikom e-mobilnosti. Ob sprehodu po mestu je zagotovo že kdaj mimo vas švignil električni skiro, ki ga sploh niste slišali. Če bi v tistem trenutku stopili korak stran, pa bi se lahko zgodila nesreča. Posledice bi lahko bile hude, še hujše posledice pa bi imelo takšno "bližnje srečanje" z električnim avtomobilom.
Tišina, odeta v glas
Proizvajalci vozil, kot je Renault, se zato že od samega začetka ukvarjajo tudi z vprašanjem, kako pešce opozoriti na to, da se jim približuje vozilo s tako rekoč neslišnim motorjem. Kako zasnovati opozorilni zvok, ki bo učinkovit, a hkrati ne bo moteč in prehrupen? In nenazadnje, kako razviti zvočni pečat, po katerem boste prepoznali znamko, še preden boste zagledali vozilo (podobno kot smo doslej lahko prepoznavali značilen zvok določenih motornih vozil)?
Pri skupni Renault so se postopka ustvarjanja zvoka VSP (Vehicle Sound for Pedestrians), ki je za električna vozila obvezen, lotili zelo načrtno in strokovno. Pri tem so sodelovali s francoskim inštitutom, ki se ukvarja z raziskovanjem glasbe in zvoka, Ircam (Institut de recherche et coordination acoustique musique).
"Pri električnem avtomobilu naredi največji vtis tišina. To tišino želimo odeti v glas," pravi Laurent Worms, vodja zvočne strategije pri Skupini Renault. Pomena zvoka so se pri Renaultu zavedali že od svojih prvih študij električnih avtomobilov in bili so med pionirji razvoja VSP. Ko je prišla leta 2012 na trg serijska različica modela Renault Zoe, so ta posebni opozorilni zvok tudi udejanjili. Ta zvočni pečat so pozneje uporabili tudi za druga električna vozila znamke Renault.
"Poglavitno je, seveda, da se pešce opozori, ne da bi jih prestrašili! Hkrati pa naj bi vzpostavili pozitivno povezavo med tem opozorilnim zvokom, električnimi avtomobili in znamko Renault," je pojasnil Worms.
Znanost za zvočnim pečatom električnih vozil
Trenutno predstavlja Renault novo generacijo električnih modelov, ki bodo izšli zlasti iz študijskih prototipov Mégane eVision in R5 Prototype. In tudi "zvočno podobo" za te modele, kot že za prve, razvijajo v studiih in laboratorijih inštituta Ircam v Parizu v sodelovanju z raziskovalno ekipo za zaznavo in oblikovanje zvoka PDS (Perception et design sonores). Sodelovanje med Skupino Renault in inštitutom Ircam se je začelo že leta 1994, še preden je bilo jasno, da bodo vozila v prihodnosti predvsem električna.
Kot poudarja Worms, je oblikovanje avtomobilskega zvoka predvsem skupinsko delo, ki terja vizijo in tehnične veščine, potrpežljivost in skrb za podrobnosti. Pri tem procesu so združene številne stroke iz Skupine Renault, med katerimi so direkcije za razvoj izdelkov, oblikovanje in inženiring, pa tudi zunanji sodelavci in strokovnjaki, kot so Nicolas Misdariis, direktor raziskav in vodja ekipe PDS, ter Andrea Cera, skladatelj in oblikovalec zvoka.
"Moja vloga je, da določim smer. Pri tem se naslanjam na bogastvo povratnih informacij naših kupcev in na aktualne smernice, po katerih zapišem specifikacijo zvoka, v kateri opišem želena okolja in evokacije, ki so skladne z istovetnostjo in gensko zasnovo naše znamke," pravi vodja zvočne strategije pri Skupini Renault. Pri razvoju prihodnjih generacij električnih vozil skušajo ohranjati zvočno povezavo z zgodnejšimi izvedbami in jo razviti.
Proces se začne tako, da najprej spoznavajo in skušajo razumeti potrebe industrije, kar zadeva tehnične, ergonomske, funkcionalne in identitetne vidike. Iščejo torej odgovore na vprašanje, kakšen je nujen in zaželen značaj zunanjega zvoka vozila. Nato obravnavajo različne vidike zvoka, pri čemer uporabljajo besede, slike, zbirke zvokov – tudi zvokov, ki izražajo in prikličejo čustva.
"To delo je nadaljevanje dolge tradicije sodelovanja ter je deležno prednosti izkušenj in povratnih informacij več kot desetih let, kar nam omogoča definiranje in konsolidiranje močnih konceptov, kot je nadležnost oziroma vsiljivost. Naš cilj je zadovoljiti bistven kriterij zvočne ekologije: poskrbeti, da bo zvok v notranjosti kar se da nemoteč v prid večjemu udobju in ugodju," pravi Nicolas Misdariis.
Naslednji korak je ta, da izražene namere s pomočjo instrumentov in posnetkov resničnih zvokov pretvorijo v zvočno gradivo ali pa vse te zvočne kose ustvarijo z računalniško sintezo. Ob tem pa upoštevajo temeljna pravila harmoničnosti.
Proces je torej precej podoben ustvarjanju filmske glasbe. "Vemo, na primer, da bo ubran akord v duru – bolj kot kateri koli drug – ustvaril občutek utehe ali veselja ... Nasprotno bo celo rahla disonanca v takšnem akordu nemudoma namignila na napetost … Pazite! Ta dvojnost je zelo zanimiva za glasove, kot je opozorilni zvok za pešce VSP," je poudaril.
Oblikovalec zvoka tako komponira z mešanjem tega zvočnega materiala v harmonično celoto. Nato pridejo na vrsto ritmi in modulacije, ki zagotavljajo eno ključnih komponent VSP – zvočno interaktivnost. Zvok torej prilagajajo premikanju vozila in tako prispevajo k oblikovanju njegovega zvočnega pečata, ki mora biti živahen, edinstven in dinamičen.
"Moje sanje so, da bi zvočni pečat prihodnjih Renaultovih električnih vozil vzbujal podobna čustva kot zapeljiv parfum, hkrati pa prispeval k boljšemu zvočnemu okolju jutrišnjega dne v naših mestih," pravi Worms.
Sponzorirana vsebina
