Glede na globalni indeks kolesarskih mest 2022 je slovenska prestolnica Ljubljana na 43. mestu od 90. svetovnih mest. Katera pa so kolesarjem najbolj prijazna mesta na svetu?  Na prvo mesto lestvice se je zavihtel nizozemski Utrecht.  Kot piše Euronews Green, se mesto ponaša z visokimi ocenami glede kolesarske infrastrukture in vremenskih razmer, več kot polovica prebivalcev pa za vsakodnevne poti in opravke uporablja kolo. 

Na drugem mestu je nemško mesto Munster, kjer beležijo nizko stopnjo smrtnih žrtev kolesarjev, čeprav več kot 39 odstotkov prebivalcev dnevno uporablja kolo. Munster pa tudi redno gosti mednarodne dogodke, ki promovirajo kolesarjenje. 

Sledi belgijski Antwerpen. Belgijsko pristaniško mesto je visoko na lestvici zaradi  izredno razvitega sistema souporabe koles.Četrti na lestvici pa je danski Koebenhavn. Danska prestolnica slovi po visoki stopnji varnosti za kolesarje, odlikuje pa jo tudi nizka stopnja tatvin koles. Mesto veliko vlaga v kolesarsko infrastrukturo in večina prebivalcev, ki kolesarijo, to počne tudi skozi mrzlo zimo.

Sledi Amsterdam, ki je bil dolga leta verjetno prvo mesto, ki nam je padlo na misel, ko pomislimo na urbano kolesarjenje. A mesto na vrhu lestvice je izgubil zato, ker se tam zgodi več kot 1000 nesreč na 100.000 kolesarjev. To je skoraj petkrat več kot v Koebenhavnu. 

Švedsko mesto Malmö je zasedlo šesto mesto, saj ima posebej nizko stopnjo smrtnosti med kolesarji, zahvaljujoč kakovostni infrastrukturi in rednim prireditvam, ki spodbujajo vožnjo s kolesom, piše Euronews.

Med prvih deset se je uvrstilo tudi kitajsko mesto Hangdžov. Je tudi edino neevropsko mesto na vrhu lestvice. 30 odstotkov prebivalcev mesta kolesari. Sledi švicarski Bern. Švicarska prestolnica je veliko vložila v kakovostno kolesarsko infrastrukturo, mesto pa ima tudi zelo nizko stopnjo smrtnosti med kolesarji. Lestvico prvih desetih kolesarjem prijaznih mest zaključujeta še nemška Bremen in Hannover. 

Ustavimo se še pri primeru dobre prakse v Sloveniji.  Slovenija je od leta 2021 bogatejša za desetdnevno kolesarsko turo 'Slovenia Green Gourmet Route', ki povezuje destinacije z znakom Slovenia Green Destination, njena rdeča nit pa je bogata, lokalna gastronomska ponudba raznolikih slovenskih regij. Zelena kolesarska tura vključuje različne težavnostne stopnje in pelje tako po mirnih podeželskih poteh kot gozdnih cestah, ob tem pa kolesarje vodi med vinograde, na turistične kmetije in v restavracije s prestižnimi Michelinovimi zvezdicami.

S kolesarjenjem zmanjšujemo onesnaženost zraka 

S kolesarjenjem lahko vsak posameznik pripomore k čistejšemu zraku. Vzroke onesnaženja zraka, glavni je nedvomno promet, je namreč praktično nemogoče odstraniti. Onesnaženemu zraku, dejavniku tveganja za nastanek bolezni, je stalno ali občasno izpostavljen vsak prebivalec velikih mest Evrope. V Evropi je približno 90 odstotkov mestnega prebivalstva izpostavljenega prekomernim vrednostim prašnih delcev, NO2, O3 in benzena. 

Ocenjuje se, da v Evropi od 40.000 do 130.000 ljudi na leto umre za posledicami izpostavljenosti onesnaženemu zraku, katerega vzrok je promet. V Franciji, Švici in Avstriji so ugotovili, da lahko šest odstotkov vseh smrti na leto pripišejo izpostavljenosti onesnaženemu zraku, kar je dvakrat več kot število žrtev prometnih nesreč. Ocene o številu umrlih in obolelih za posledicami izpostavljenosti onesnaženemu zraku so podcenjene, saj temeljijo na rezultatih študij, v katerih so preučevali le kratkotrajne učinke onesnaženja, pravijo na NIJZ.