Si predstavljate, da bi imeli možnost, da po vas do vaših vrat vsak dan ob dogovorjeni uri pride vozilo in vas odpelje do vaše službe? Koliko časa bi privarčevali z iskanjem parkirnega prostora, pot do službe bi minila brez stresa na cesti, med vožnjo pa bi lahko prebrali novice, se sprostili, ali pa morda še malo zadremali ... Ko bi zaključili z delom, pa bi vas voznik že čakal in vas odpeljal nazaj domov.  

Okoli 131 potnikov z območja Kranja, Kamnika, Domžal, Radomelj, Komende, Mengša in Trzina je takšno storitev lahko testiralo vsak dan med 1. februarjem in 30. aprilom. Namesto s svojim avtomobilom so se skupaj z drugimi potniki na delovna mesta v ljubljanski BTC in Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana vozili s kombijem v okviru pilotnega projekta dinamičnih skupinskih prevozov na delo. 

"Potniki so večer prej prejeli sporočilo s točno uro odhoda za naslednji dan. Vse smo tudi prosili, da če naslednji dan morda ne potrebujejo prevoza, da nam to sporočijo do večera, zato da smo lahko prilagodili načrte. Sporočili so nam svoje idealne ure odhoda in prihoda. Tisti, ki delajo v izmenah, so nam sporočili za 14 dni ali mesec vnaprej svoj razpored," nam je sistem predstavil Marko Guček, CEO podjetja GoOpti in koordinator prevozov.

K projektu SmartMOVE je z 8500 zaposlenimi pristopil največji zaposlovalec pri nas, UKC Ljubljana, pridružila pa sta se tudi BTC in IKEA Slovenija, ki na območju ljubljanskega BTC City prav tako zaposlujeta veliko ljudi. Na osnovi analize potovalnih navad njihovih zaposlenih so tako za poskusni projekt prevozov izbrali prej naštete občine. 

Za 37 odstotkov manj izpustov CO2 in za skoraj 70 odstotkov manj trdnih delcev

Kot je poudaril Klemen Gostič z Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije RRA LUR, ki je vodilni partner projekta, je v Ljubljani več kot 220.000 delovnih mest oziroma več kot četrtina vseh delovnih mest v Sloveniji. To pomeni, da se dnevno iz drugih krajev v Ljubljano pripelje več kot 120.000 ljudi. 

"Ljubljana z okolico je območje z največ prometa v Sloveniji, največ ogljičnega odtisa pa povzroča motoriziran osebni promet. Po podatkih iz leta 2021 ta zajema na ravni Slovenije ker 80-odstotni delež vseh dnevnih potovanj," je pojasnil Gostič. Zato je takšen pilotni projekt, ki naslavlja na eni strani boljšo povezljivost med kraji, po drugi strani pa tudi zmanjšanje izpustov, še posebej dobrodošel. 

Guček je poudaril, da je bil glavni cilj projekta pokazati, da se da z inovativnim modelom potnike, ki zdaj uporabljajo lasten avto, prestaviti v kombije z dinamičnim in prilagodljivim urnikom prevozov. Pri tem so bili po njegovih besedah uspešni, saj se je v anketi 72 odstotkov sodelujočih prej na delo vozilo z lastnim vozilom. V treh mesecih bi po izračunih z lastnimi avtomobili proizvedli 17 ton CO2, s skupinskimi dinamičnimi prevozi pa so jih zmanjšali na 10,9 ton. Še boljši so izračuni za trdne delce – z lastnimi avtomobili bi jih v tem času "pridelali" za približno en kilogram, s skupinskimi prevozi pa so jih zgolj za 0,3 kilograma. 

"Emisije CO2 smo uspeli znižati za 37 odstotkov, kar bi lahko z uporabo električnih vozil izboljšali še za dodatnih 20 odstotkov, NOx in trdne delce (PM) pa tudi do 70 odstotkov," je rezultate povzel Guček. Profesor dr. Marko Bohanec z Instituta Jožef Stefan pa je pojasnil, da izračuni temeljijo na različnih scenarijih potovanj in upoštevajo dejavnike kot so starost vozil, s katerim bi se analizirani potniki sicer vozili, vrsta goriva, dolžina njihove vožnje in podobno. 

Šele začetek poti

Ker je šlo za pilotski projekt, so bili ti prevozi za sodelujoče brezplačni. Zato je bilo tudi zanimanje za projekt še pred njegovim začetkom veliko. Preko spletne strani "Gremo Skupaj", ki je bila postavljena posebej za ta projekt, so namreč prejeli kar 573 prijav. Od teh so nato izbrali 131 uporabnikov, ki so prevoze uporabljali enkrat do petkrat tedensko. Daleč največ, skoraj 75 odstotkov, je bilo žensk, po starosti so prevladovali tisti med 31 in 45 let.

Kombiji so bili v povprečju 34-odstotno zasedeni, na najbolj zasedenih relacijah je bila zasedenost 45-odstotna. Rezultat je bil daleč od želene 75-odstotne zasedenosti, a po oceni izvajalcev ni popolno razočaranje. 

Kar tri četrtine uporabnikov pa je po koncu projekta potrdilo, da bi se tudi v prihodnje odločili za takšen način potovanja na delo. Kot razloge so najpogosteje navajali, da s tem odpadejo skrbi in stres, povezani z vožnjo z lastnim avtomobilom. Za tak prevoz bi bili pripravljeni odšteti okoli 70 evrov, kar pa je precej manj od ocenjenega dejanskega stroška na osebo. 

"Strošek takšnega prevoza je zelo odvisen od povprečne zasedenosti. Glede na zasedenosti potniških mest, ki smo jih dosegali – v povprečju okoli 34-odstotkov –, bi ta strošek znašal skoraj 500 evrov na mesec. Ko pridemo do neke 75-odstotne zasedenosti, pa bi bila stroškovna cena okoli 160 evrov. Kar pa je dejansko že primerljivo z realnim stroškom za bencin in parkirnine nekoga, ki se vozi sam," je dodal Guček. Zato bi, če bi želeli, da bi bil takšen način prevoza na delo bolj dostopen in posledično sprejet med ljudmi, morali najti dodatne vire sofinanciranja. 

Prevozi so se s 1. majem zaključili, saj po Gučkovih navedbah za njihovo redno izvajanje ni niti zakonske podlage niti novih virov sofinanciranja. O tem se zdaj pogovarjajo z državo. V tem smislu predlagajo drugačno zakonsko ureditev najema vozila z voznikom in sopotništva, vključitev teh vrst prevozov v državne koncesijske sheme, prilagoditev sistema bonitet za zaposlene, nagrajevanje delodajalcev, ki spodbujajo trajnostne oblike prihoda na delo, in znižanje cestnin za vozila v sopotništvu ali posebne pasove zanje.

Brezplačni prevozi so bili del širšega projekta SmartMove, nad katerim bdi Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije in katerega cilj je okrepiti trajnostno mobilnost na območju širše ljubljanske regije. Projekt, vreden 1,6 milijona evrov, je sofinanciran s sredstvi države in sklada Evropskega gospodarskega prostora, trajal pa bo do aprila leta 2024. V njem sodeluje osem partnerjev, poleg že omenjenih še Ikea, Studio Moderna in Krajinski park Ljubljansko Barje. "V intenzivnem sodelovanju si osem organizacij prizadeva poiskati konkretne rešitve za boljše upravljanje mobilnosti na območjih z veliko prometa, predvsem z namenom blaženja njegovih posledic," je pojasnil Gostič.

Projekt SmartMove naslavlja zaposlovalce, ki lahko s svojimi napori pomembno izboljšajo mobilnostno izkušnjo zaposlenih. V okviru projekta bodo tako izvedli dodatne analize in pripravili certifikacijsko shemo za podjetja, jeseni pa bodo na voljo tudi izobraževanja, kako okrepiti trajnostno mobilnost pri zaposlenih. Končna faza bo priprava smernic za državo in lokalne skupnosti za izboljšanje razmer na tem področju.