V raziskavi so analizirali pogostost sprejemov v bolnišnice ali obiskov pri terapevtu in to primerjali z ravnjo izpostavljenosti onesnaženosti zraka z NO2. Izračunali so, da že nizko znižanje enega izmed onesnaževal lahko pripomore k znižanju bolezni in tako bi lahko v Združenem kraljestvu prihranili na desetine milijonov letno, piše Guardian. 

Raziskava, ki je bila objavljena v British Journal of Pshychiatry, je spremljala paciente v južnem Londonu. Povprečne ravni NO2 v življenjskem okolju pacientov so se gibale med 18 in 96 mikrogrami na kubični meter. Raziskovalci so ugotovili, da imajo tisti, ki so izpostavljeni 15 mikrogramov višji stopnji onesnaženosti, 18 odstotkov višje tveganje, da bodo po letu dni potrebovali ambulantno zdravljenje zaradi duševnih težav. 

Kot najbolj problematičen se je izkazal prav NO2, ki ga v veliki meri oddajajo dizelska vozila. Za pomembno tveganje pa so se izkazali tudi delci, ki nastajajo pri sežiganju fosilnih goriv. Povečana izpostavljenost za tri enote je povečala tveganje za sprejem v bolnišnico za 11 odstotkov in tveganje ambulantnega zdravljenja za sedem odstotkov. 

Raziskovalci so pregledali dokumentacijo pacientov za sedem let nazaj od prvega zdravljenja in ugotovili, da je povezava z onesnaženim zrakom še vedno očitna. A izsledke niso podprli z drugimi možnimi dejavniki, ki bi lahko tudi vplivali na rezultate, poroča Guardian. 

Študija ni bila zasnovana tako, da bi dokazala vzročno zvezo med onesnaženostjo zraka in resnostjo duševne bolezni – saj to zahteva obsežno eksperimentalno delo. Toda povezava je, kot so raziskovalci ocenili za Guardian, "biološko verjetna", so pojasnili raziskovalci, saj je znano, da imajo onesnaževala zraka močne vnetne lastnosti, vnetje pa je dejavnik, ki vpliva na duševne motnje.

Ocenili so, da bi zmanjšanje izpostavljenosti delcem le za nekaj enot, na priporočeno raven WHO, lahko zaradi manj potreb po medicinski oskrbi za približno dva odstotka prihranili na desetine milijonov funtov. 

"Onesnaženost zraka v mestih lahko uravnavamo, prav tako lahko uravnavamo izpostavljenost onesnaženemu zraku za različne ranljive skupine," za Guardian zatrjuje dr. Joanne Newbury iz Univerze Bristol, ki je sodelovala v ekipi raziskovalcev.  "Poznamo ukrepe, ki jih lahko uvedemo, eden izmed njih je denimo razširjenje nizkoemisijskih con v mestih," dodaja. 

Raven onesnaženosti zraka v Londonu je v zadnjih letih sicer padla, ampak varne ravni onesnaženosti zraka ni. Kot namreč pojasnjuje dr. Ioannis Bakolis iz King's College London, ki je vodil raziskavo, lahko vpliv na zdravje opazijo že pri izredno nizkih vrednostih onesnaženja. 

Nedavne raziskave kažejo, da je že nizko povečanje v onesnaženju zraka povezano z znatnim porastom depresije in anksioznosti. Dosedanje raziskave so pokazale tudi, da je izpostavljenost onesnaženemu zraku povezana z nekoliko višjim tveganjem za samomore in višjim tveganjem za duševne bolezni. Raziskovalci so, kot piše Guardian, odkrili tudi, da onesnaženost zraka povečuje tveganje za demenco in da vpliva na vse organe v človeškem telesu. 

Onesnaženost zraka pomemben dejavnik tudi pri drugih boleznih

Onesnaženost zraka je tudi pomemben okoljski vzrok prezgodnje umrljivosti v Evropski uniji, saj vpliva na kar 400.000 prezgodnjih smrti na leto, pri nas pa na 1.700. Strokovnjaki ocenjujejo, da v Evropi na leto od 40.000 do 130.000 ljudi umre za posledicami izpostavljenosti zraku, ki je onesnažen zaradi prometa. Dosedanje raziskave kažejo, da so ocene o številu umrlih in obolelih za posledicami izpostavljenosti onesnaženemu zunanjemu zraku prenizke, saj temeljijo na rezultatih raziskav, v katerih je bil proučevan le kratkotrajen učinek onesnaženja. 

Domače in tuje epidemiološke raziskave kot najpogostejši opazovani zdravstveni izid omenjajo bolezni dihal, kot so astma, kronični bronhitis, alergično obolenje zgornjih dihal in akutni respiratorni simptomi. Od opazovanih izidov so v povezavi z onesnaženostjo zunanjega zraka obravnavane tudi bolezni obtočil, novejši trend v ocenjevanju vpliva onesnaženega zunanjega zraka na zdravje pa predstavljajo tudi povezave z boleznimi živčevja, presnovnimi boleznimi in zapleti med nosečnostjo (porodna teža in nedonošenost otroka). 

Izpostavljenost onesnaženosti zraka z delci je dokazano povezana s povečano smrtnostjo in nujnimi hospitalizacijami zaradi bolezni dihal in srčno-žilnega sistema. Zmanjšanje onesnaženosti zraka z delci bi pomembno zmanjšalo s tem povezano umrljivost v slovenskih mestih s prekomerno onesnaženim zrakom. Podaljšala bi se tudi pričakovana življenjska doba, opozarjajo na NIJZ.  

 Onesnažen zrak velja za najpomembnejši javno zdravstveni problem, povezan z onesnaževanjem okolja. Predstavlja tveganje za zdravje, ki se mu vsaj v urbanem okolju praktično ni možno izogniti. V Evropi je okoli 90 odstotkov mestnega prebivalstva izpostavljenega prekomernim vrednostim prašnih delcev, dušikovih oksidov, ozona in benzena v zunanjem zraku. 

Epidemiološke raziskave dokazujejo, da lahko onesnažen zrak pomembno vpliva na zdravje ljudi. V Franciji, Švici in Avstriji so ugotovili, da šest odstotkov vseh smrti letno lahko pripišejo izpostavljenosti onesnaženemu zraku, kar je dvakrat več, kot je žrtev prometnih nesreč. Ocene o številu umrlih in obolelih za posledicami izpostavljenosti onesnaženemu zraku so podcenjene, saj temeljijo na rezultatih študij, v katerih so preučevali le kratkotrajne učinke onesnaženja. Med najpomembnejšimi oblikami onesnaženosti zraka, ki imajo pomemben vpliv na zdravje ljudi, je onesnaženost zraka z delci, pojasnjujejo na NIJZ.