Občina Ljubljana si je zastavila ambiciozen cilj.  V Trajnostni urbani strategiji MOL, ki so jo sprejeli za obdobje od 2014 do 2020, so si zadali, da bo Ljubljana ogljično nevtralna do leta 2050. A zrak v prestolnici glede na rezultate meritev predvsem zaradi izpušnih plinov iz prometa ni najboljše kakovosti. 

Kako MOL skrbi za izboljšanje kakovosti zraka in s tem za zdravje prebivalcev? Na naša vprašanja so odgovarjali Mestna občina Ljubljana, JP Energetika Ljubljana, JP Ljubljanski potniški promet ter Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije. 

Na vprašanje, kako komentirajo izsledke raziskave društva za sonaraven razvoj Focus po metodi ljubiteljske znanosti, ki je postregla z zaskrbljujočimi rezultati za zdravje prebivalcev Ljubljane, uvodoma odgovarjajo, da so bile meritve  opravljene z metodo difuzivnih vzorčevalnikov, ki se od standardne metode meritev (v skladu z direktivo o čistem zraku) precej razlikuje, saj omogoča meritve tik ob cestnem telesu na izbranih najbolj onesnaženih točkah ob večjih prometnicah, kjer so vrednosti dušikovih dioksidov najvišje: "V tej raziskavi so bili merilniki postavljeni na samih prometnih znakih in drogovih ob cesti po principu citizen-science. Direktiva o zraku pa določa, da se meritve prometnih emisij opravlja na razdalji 10 metrov od roba cestnega telesa. Na tej razdalji so tudi vrednosti dušikovih dioksidov posledično nižje in na tej razdalji stoji tudi Merilna postaja Ljubljana - Center. Zato je razumljivo, da so izmerjene vrednosti v raziskavi višje od vrednosti prometne merilne postaje. To je pomembno tudi predvsem zaradi dejstva, saj koncentracije dušikovega dioksida z oddaljenostjo od izvora zelo hitro padajo." 

V okviru predstavitve je bila prikazana primerjava rezultatov letošnjih meritev z meritvami, opravljenimi v letu 2017, izpostavljajo na MOL: "Stanje onesnaženosti se je v skladu s temi rezultati bistveno izboljšalo, čeprav je del tega izboljšanja mogoče pripisati tudi relativno ugodni vremenski situaciji, ki je prevladovala v obdobju meritev. Prav tako je bila zanimiva mednarodna primerjava meritev v Evropskem okviru, saj rezultati meritev v Ljubljani kažejo, da imamo relativno najmanj onesnažen zrak v primerjavi s sosednjimi državami."  Izboljšanje kakovosti zraka gre zagotovo pripisati številnim ukrepom, tako na področju uvajanja trajnostne mobilnosti kot tudi na področju trajnostne energetike, s čimer bomo nadaljevali tudi v prihodnje, zagotavljajo. 

Bodo po Ljubljani kdaj vozili samo električni avtobusi? 

Eden izmed ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka je tudi prehod na električna vozila, saj je promet velik vir onesnaženja. Mestna občina Ljubljana in Ljubljanski potniški promet se zelo dobro zavedata problematike izpustov onesnažil v prometu, in to že več let aktivno rešujeta, zagotavljajo: "Trenutno skoraj polovica flote vozil LPP deluje na metan, ki pri zgorevanju tvori bistveno manj onesnažil kot dizelska vozila. V letu 2019, ko je bila izvedena zadnja večja posodobitev flote mestnega potniškega prometa, je bilo nabavljenih 17 hibridnih avtobusov s pogonom na metan. V letošnjem letu se načrtuje dodatna posodobitev flote, pri čemer bo 33 odsluženih dizelskih avtobusov stopnje EURO 2 nadomeščenih s sodobnimi hibridnimi EURO 6 vozili s pogonom na metan. Prav tako načrtujemo nakup električnih avtobusov, vendar še čakamo na razpis EKO sklada in možnost sofinanciranja nakupa," naštevajo na občini. 

Nujna spodbuda države

Kot pojasnjujejo, je uvajanje novih tehnologij pogona s stroškovnega vidika zelo zahtevno, zato so pri takih prehodih nujne ustrezne spodbude države: "Zaradi tega je tudi v Mestni občini Ljubljana dinamika in obseg prehoda na ogljično nevtralne tehnologije pogona v pretežni meri odvisen tudi od strategije države, ki jo oblikuje preko sistema podpor. Vsekakor pričakujemo, da bo država na podlagi Direktive 2019/1161 o spremembi Direktive 2009/33/ES o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz zagotovila zadostna finančna sredstva prevoznikom, da stroški doseganja minimalnih ciljev javnega naročanja iz te direktive ne bi privedli do višjih cen vozovnic za potrošnike ali zmanjšanja storitev javnega prevoza ali odvračali od razvoja čistega prometa." 

Zaradi povečanih potreb po energiji za električna vozila so si zadali ambiciozen cilj izgradnje fotovoltaične elektrarne, ki bo nameščena na novi nadstrešnici na lokaciji LPP in bo namenjena vzdrževanju vozil, izpostavljajo. Projekt multimodalnega vozlišča, ki je v zaključni projektni fazi in bo združeval proizvodnjo 100 % zelene električne energije, enoto za shranjevanje presežkov energije in številne javne polnilnice za električna vozila, bo omogočal pogon električnih vozil s popolnoma zeleno energijo. Hkrati bodo s postavitvijo nadstrešnice, v izmeri 11.000 m2, izboljšani tudi energijsko upravljanje objektov in oskrbovalni procesi avtobusov, ki se uporabljajo za prevoz potnikov v mestnem prometu. Vozila se bodo v posodobljeni enoti med postankom popolnoma oskrbela za ponovno vožnjo, kar bo zajemalo čiščenje in tudi povečano stopnjo razkuževanja, klimatizacijo in oskrbo z energijo. Baterijski hranilnik bo omogočal shranjevanje energije v času presežkov in izrabo tekom celotnega dne, ne glede na stopnjo osončenosti. S tem bo oskrbovan vozni park zelen in energijsko neodvisen, napovedujejo na MOL. 

A kot dodajajo, je to, kdaj bo elektrificiran celoten vozni park, težko napovedati: "Trenutne zmogljivosti, ki jih nudijo električni avtobusi, niso zadostne za pokrivanje vseh linij LPP. Si pa želimo, da bi lahko na linijah, ki bi to omogočale, začeli postopoma dodajati tudi električne avtobuse." 

Za kakovost zraka nujno sodelovanje na ravni regije

Kakovost zraka je slabša v času kurilne sezone, na kar vplivajo predvsem individualna kurišča. Ljubljana je zelo dobro pokrita z daljinskima sistemoma ogrevanja (vročevod in plinovod), na katera je priključenih kar 75 % stanovanj. Onesnaženje v kurilni sezoni nastaja zaradi individualnih kurišč, predvsem na obrobju mesta in v primestnih občinah, poudarjajo na MOL. 

Ob dolgotrajnih inverzijah se onesnaženju zaradi lokalnih emisij pridruži tudi onesnaženje širšega (regijskega) zaledja: "Brez aktivnega sodelovanja MOL z vsemi občinami Ljubljanske urbane regije ne bo moč uspešno reševati izzivov, ki jih prinaša prometna obremenitev našega mesta, ki je prometno in migracijsko središče Slovenije, česar se vsi deležniki zelo dobro zavedamo. Urejanje mobilnosti na regionalnem nivoju je bila tako ena izmed prioritet Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) že ob njeni ustanovitvi, vse od takrat namreč potekajo intenzivna prizadevanja za vzpostavitev trajnostne mobilnosti v regiji." 

Kot dodajajo, so zato vse občine Ljubljanske urbane regije (LUR) skupaj pristopile k pripravi strokovnih podlag za urejanje javnega prometa v regiji. 

Trenutno potekajo tudi aktivnosti v smeri povezovanja kolesarske infrastrukture in vpeljevanja e-kolesarske mobilnosti na nivoju regije, kjer se kaže ena izmed večjih priložnosti za zmanjšanje izpustov CO2. Ne smemo pa pozabiti študije RAILHUC, ki predlaga uvedbo primestne železnice v Ljubljanski urbani regiji: "Zavedati pa se moramo, da je za celovito in učinkovito reševanje mobilnostnih izzivov v regiji ključnega pomena tudi sodelovanje države, saj je od nacionalne politike odvisno, koliko prometa pride do naše regije po cestah z avtomobili in tovornjaki, koliko pa na bolj trajnostni način z javnim prevozom, vlakom ali drugimi oblikami okolju prijazne mobilnosti," opozarjajo na MOL. 

Ali je realno pričakovati, da bi v Ljubljani morda v prihodnosti uvedli podobne ultranizke emisijske cone v bližini ustanov, kot so šole, vrtci, kjer se zadržujejo najbolj ranljive skupine, kot jih denimo poznajo v Londonu?

Kot odgovarjajo na MOL, je predpogoj za uvedbo emisijskih con, kakršne imajo npr. v Nemčiji, povezan z ustrezno informacijsko podporo na državni ravni, v Sloveniji pa še ni izpolnjen: "Vsak nemški državljan si lahko za svoje vozilo po spletu naroči okoljsko vinjeto tako, da na portalu vtipka registrsko številko svojega vozila. Sistem avtomatsko prepozna emisijsko kategorijo vozila in omogoči natis vinjete, za katero je treba plačati le stroške izdelave. Emisijska kategorija vozil je vpisana tudi na prometnih dovoljenjih, kar je pogoj za ustrezen nadzor." 

In s katerimi ukrepi se MOL še bori proti onesnaženem zraku v prestolnici? 

MOL zagotavlja, da se zaveda dejstva, da so podnebne spremembe tu, zato so, kot pravijo, že leta 2007 začeli z izvedbo ukrepov, ki so prinesli spremembe na področju trajnostne mobilnosti, energetike, kot tudi vzpostavljanja zelene infrastrukture ter spodbujanja samooskrbe in ekološkega kmetovanja, in s tem naredili prve korake k ogljični nevtralnosti.

Kot naštevajo, so leta 2007  za ves motorni promet zaprli staro mestno jedro in s tem ustvarili ekološko cono v samem središču mesta, ki so ga prej zasedali avtomobili. Površine za pešce sedaj obsegajo okoli 12 ha. Preuredili so del glavne prometnice, Slovenske ceste, v pešcem, kolesarjem in uporabnikom mestnih avtobusov bolj prijazno območje. Po uvedbi spremenjenega prometnega režima na Slovenski cesti so se koncentracije črnega ogljika znižale za kar 70 %, medtem ko se koncentracije na okoliških cestah niso povišale. Poleg tega se je posledično zmanjšal hrup zaradi osebnih vozil za okoli 6 dB, izpostavljajo. 

Glede na Celostno prometno strategijo MOL, ki vključuje ukrepe za spodbujanje hoje, kolesarjenja, uporabe javnega prevoza in drugih trajnostno naravnanih načinov mobilnosti, izvajajo tudi parkirno politiko, ki sovpada z navedenimi cilji. Strožje ukrepe na področju mirujočega prometa (npr. povečanje in ureditev območja za pešce, umikanje parkirnih mest v mestnem središču s površin ter vzpostavljanje bolj kakovostnega javnega prostora, širitev območja, kjer se plačuje parkirnina, prilagoditev cen parkirnin, poostren nadzor nad nepravilnim parkiranjem ...) že več kot desetletje uvajajo ravno zaradi tega, ker želijo v mestnem središču zmanjšati število avtomobilov, pri čemer še vedno zagotavljajo določeno število parkirnih mest za stanovalce.

Kot pojasnjujejo, kljub trajnostnim usmeritvam ne morejo povsem ukiniti parkiranja za nestanovalce, "saj se zavedajo, da je v določenih primerih vožnja z avtomobilom v mestno središče za nekatere nujna (npr. zdravstvena oskrba, prevzem in dostava blaga, drugi opravki in okoliščine, zaradi katerih je najbolj učinkovito v mesto priti z avtomobilom ...), zato jo pod strožjimi pogoji tudi omogočajo". 

Za manj avtomobilov v mestu so na obrobju oz. mestnih vpadnicah vzpostavili šest parkirišč P+R: Barje, Dolgi most, Ježica, Stanežiče, Stožice in Studenec. Uporabniki s plačilom celodnevne parkirnine za 1,2 EUR pridobijo tudi pravico do dveh voženj z avtobusom LPP. 

Ukrepi na področju energetike

Ukrepe z namenom prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb izvajajo tudi na področju energetike. Zagotovo je eden od finančno bolj zahtevnih ukrepov blaženja podnebnih sprememb, v katerega bo vloženih več kot 130 milijonov evrov, projekt zamenjave goriva v Energetiki Ljubljana, izpostavljajo na MOL: "Gre za veliko energetsko-okoljsko investicijo, in sicer bo že do konca leta 2022 v enoti TE-TOL, kjer poteka proizvodnja toplotne in električne energije, večino (70 odstotkov) premoga zamenjanega z zemeljskim plinom. Dva od treh premogovnih proizvodnih enot bo namreč zamenjala plinsko-parna elektrarna," pojasnjujejo. Na področju energetike izvajajo tudi energetsko prenovo občinskih objektov, ki jih opremljajo s sodobno energetsko infrastrukturo, katere cilj je bolj učinkovita raba energije in posledično znižanje emisij toplogrednih plinov v okolje, zagotavljajo. Na področju prilagajanja na podnebne spremembe se bodo v prihodnje usmerili predvsem v ozelenjevanje streh in sten, kjer je to izvedljivo, še dodajajo. 

Kar tri četrtine površine MOL je zelene (gozdovi, polja, travniki, parki, vodne površine), od tega se gozd razprostira kar na 46 % površine MOL. V Ljubljani je 560 m² zelenih površin na prebivalca oziroma 542 m² javnih zelenih površin na prebivalca. Odprli so 100 ha novih parkov in drugih zelenih površin. V okviru rednega vzdrževanja na javnih zelenih površinah vsako leto zasadijo od 300 do 600 drevorednih dreves. Številna drevesa dodatno zasadimo v sklopu prenov ulic, cest, parkirišč in ob vzpostavitvah novih površin. Skrbijo tudi za sadna drevesa v mestnih sadovnjakih in za pogozdovanje v gozdovih. Degradirane, prezrte in neizkoriščene dele mesta spreminjamo v nove zelene površine, s čimer prav tako prispevamo k blaženju podnebnih sprememb in kvalitetnejšemu preživljanju prostega časa prebivalcev in obiskovalcev Ljubljane; sem spadajo parki, vrtički, igrišča, urbani sadovnjaki ipd. 

V pripravi so tudi načrti za izvedbo projekta postavitve sončnih elektrarn na javnih objektih v lasti Mestne občine Ljubljana in JHL ter nov Lokalni energetski koncept MOL.