Koalicija nevladnih organizacij Clean Cities Campaign je ocenila 42 evropskih mest glede na njihova prizadevanja na področju uvajanja deljenega prevoza in prevoza brez izpustov. Ljubljana je na lestvici zasedla deveto mesto, predvsem zaradi razširjene in dostopne souporabe električnih avtomobilov, medtem ko je v kategoriji brezemisijskih avtobusov pristala med najslabšimi, so sporočili iz društva za sonaraven razvoj Focus. Pred Ljubljano so v skupnem seštevku København, Oslo, Pariz, Amsterdam, Hamburg, Helsinki, Milano in Lyon. 

Zakaj se odločati za alternativo osebnemu vozilu? 

Kot smo že pisali, moramo biti, ko računamo stroške avtomobila, pozorni na vse stroške, tudi tiste skrite: "Največja sta seveda nakup vozila in gorivo, potem so tu še zavarovanja, registracija, veliko nanesejo popravila in servisi, parkirnine in parkirna mesta ter vsa oprema, obvezna in dodatna," opozarja strokovna sodelavka Focusa Marjeta Benčina.  

Zaradi visokih stroškov osebnega prevoza, nefleksibilnosti javnega prevoza in spreminjajočih se potreb prebivalcev po potovanjih so po celem svetu platformne oblike v porastu, ugotavljajo v Focusu. V tujini je veliko večji delež potovanj opravljenih z JPP. V mestih so prisotne različne sheme 'car-sharinga'.

V Franciji denimo prednjači posojanje lastnega avtomobila ostalim uporabnikom (prek platform), največkrat pa gre za podjetja, ki ponujajo svoje storitve posameznikom. Storitev bodisi obračunavajo po porabi (število km in/ali minut) ali pa kot mesečno naročnino, ki morda vključuje tudi druge storitve (izposoja koles, e-skiroja ...). Marsikje so se prijele platforme za taksiste, kot je na primer Uber, ki pa jim očitajo izkoriščanje delavcev, opozarja Benčina.  

Kako dostopne so okolju prijaznejše alternative v prestolnici? 

Novo poročilo Thank You for Sharing koalicije Clean Cities Campaign, katere član je tudi Focus, je analiziralo učinkovitost souporabe e-koles in skirojev, souporabe električnih avtomobilov, brezemisijskih avtobusov in nameščanje polnilnih mest za električna vozila v 42 evropskih mestih. 

Kot poudarjajo, se je slovenska prestolnica zahvaljujoč dobrim rezultatom pri omogočanju souporabe električnih avtomobilov in nameščanju polnilnih mest za električna vozila na lestvici uvrstila višje od mest, kot so Madrid, Rim, Bruselj in Stockholm. 

V Ljubljani je, kot so izračunali, na voljo 1,02 električnega vozila za souporabo na 1000 prebivalcev, s čimer se slovenska prestolnica uvršča na tretje mesto med vsemi 42 mesti. Vodilni København ima 1,76 električnega vozila za souporabo na 1000 prebivalcev, več mest, na primer Liège in Lizbona, pa takšnih avtomobilov sploh nimajo.

Na področju souporabe koles in e-skirojev se je Ljubljana odrezala slabše, saj ima le 5,1 tovrstnih koles in e-skirojev na 1000 prebivalcev – v tej kategoriji sicer vodijo Helsinki z več kot 31 kolesi za souporabo na 1000 prebivalcev. 

Kar zadeva polnilna mesta za EV, je v Ljubljani na voljo 38,8 KW polnilne zmogljivosti na 1000 prebivalcev. Na prvem mestu je Amsterdam s 147,3 KW na 1000 prebivalcev.

Počasno uvajanje električnih avtobusov

Najslabše pa se je Ljubljana odrezala v kategoriji brezemisijskih avtobusov, saj predvsem električne avtobuse uvaja zelo počasi. Medtem ko po prestolnici vozijo električni Kavalirji in električni vlakec Urban, je bila flota Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) doslej dopolnjena predvsem z avtobusi na stisnjen zemeljski plin (metan).

"Izsledki poročila kažejo, da lahko mesta znatno prispevajo k cilju zmanjšanja emisij iz cestnega prometa, če prebivalce razbremenijo lastništva osebnih vozil. Storitve deljenega prevoza s kolesi in EV je mogoče uvajati tudi veliko preprosteje, ceneje in hitreje kot velike infrastrukturne projekte," izpostavljajo pri Focusu.

"Takšne alternative so zelo pomembne, saj med drugim prispevajo k manjšemu številu lastniških avtomobilov v mestu, k večji izkoriščenosti vozil in konec koncev tudi k večji izbiri čistih prevoznih sredstev. Sicer pa bi v Ljubljani v prvi vrsti potrebovali učinkovitejši mestni potniški prevoz z večjo pogostostjo prevozov na trasah, ki bi bolj ustrezale vsakodnevnim potovanjem Ljubljančanov in dnevnih migrantov po mestu," meni Benčina.