Amsterdam ima več kot 100 kilometrov rečnih kanalov, ki jih že stoletja uporabljajo za rečni transport. Pravzaprav so bili rečni kanali ena pomembnejših prometnih povezav po mestu, še preden so na ulice prišli avtomobili. Zato ne čudi, da prav tukaj v okviru projekta Roboat razvijajo nove načine navigacije po vodnih poteh, brez človeške posadke za krmilom. 

Nedavno so namreč začeli testirati štirimetrske robotske ladjice. Opremljene so z oranžnimi propelerji in štirimi potisniki, ki jih poganja električna baterija. Robotske ladjice dosežejo hitrost do 6,5 kilometra na uro in lahko delujejo 12 do 24 ur, odvisno od zmogljivosti baterije in teže tovora. 

Roboate (angleška izpeljanka iz besed robot in boat oziroma ladja) upravljajo na daljavo preko računalnikov. Ti procesirajo podatke kamer in senzorjev, ki ves čas zaznavajo dogajanje okoli ladjic, zaznavajo tako nepremične kot premične predmete v bližini ladjic.

Pobiranje smeti, dostava blaga in prevoz ljudi

Ker so plovila modularna, jih lahko hitro in enostavno prilagodijo za različne naloge. Tako bodo iz njih po potrebi lahko naredili most, jih uporabljali za dostavne naloge, pobiranje smeti iz zabojnikov ob obali rek, pa tudi za prevoz ljudi. 

Prvenstveno jih razvijajo prav za zbiranje smeti v starem mestnem jedru. Tam namreč marsikje ne morejo postaviti podzemnih zbiralnikov za smeti, kot je to možno v drugih delih Amsterdama. Zato v številnih ulicah smeti še vedno puščajo zunaj, ob cesti, zasebne družbe za ravnanje z odpadki pa jih poberejo ob določenih terminih. Takšen način ravnanja z odpadki kvari estetiko mestnega jedra, zaseda prostor na ulicah, privlači miši in podgane, poleg tega pa smetarski tovornjaki med pobiranjem smeti delajo zastoje v majhnih uličicah ter dodatno onesnažujejo okolje z izpušnimi plini.

Postaviti nameravajo 283 plavajočih smetnjakov, ki se lahko priklopijo na avtonomne robotske ladjice. Ko so smetnjaki polni, jih tako ladjice odpeljejo v center za ravnanje z odpadki in na isto lokacijo pripeljejo prazen smetnjak. 

Za izpopolnitev tehnologije še najmanj dve leti

Projekt razvijajo strokovnjaki z ameriškega Massachussetts Insitutte of Technology (MIT) in nizozemskega Amsterdam Institute for Advanced Metropolitan Solutions (AMS). 

Stephan van Dijk, direktor inovacij pri inštitutu AMS, ki sodeluje s tehnološkim inštitutom MIT, pravi, da je tehnologija primerna za zelo zahtevne pristaniške operacije, kjer je veliko plovil in pomolov. "Tam lahko z avtonomnimi sistemi resnično izboljšate varnost, hkrati pa tudi zagotovite večjo učinkovitost in zagotovite princip delovanja 24/7," je dejal po poročanju britanskega The Guardian. 

Ladjice so še v testni fazi, zdaj jih "učijo" manevriranja skozi promet v amsterdamskih kanalih, ki so polni zasebnih ladjic in rečnih turističnih križark. Tehnologijo, ki bo omogočala, da se bodo samovozeče ladjice povsem avtonomno in brez težav premikale po kanalih, bodo po besedah razvijalcev izpopolnili v naslednjih dveh do štirih letih. 

"To je predvsem zato, ker želimo biti povsem prepričani, da lahko varno navigiramo po kanalih," je dejal Rens Doornbusch, inženir mehatronike. "Trenutno je avtonomija že prisotna, vendar pa je eden od naslednjih korakov, da zagotovimo, da lahko v resnici obvladamo vsakršno situacijo, ki se lahko zgodi v kanalih," je poudaril. 

Preden bodo lahko robotske ladjice dejansko samostojno opravljale naloge v rečnih kanalih, morajo razvijalci zagotoviti tudi pravno podlago za uporabo samovozečih ladjic in odgovoriti na skrbi glede zasebnosti zaradi uporabe kamer. "Aktivno delamo skupaj z ministrstvi in zakonodajalci, da prepoznamo, kateri so tisti specifični pravni vidiki, ki jih morajo spremeniti, da bodo povsem avtonomne operacije dovoljene," je dejal Van Dijk. Med drugim je pojasnil, da so vidike zasebnosti upoštevali že pri razvoju sistema za zbiranje podatkov kamer in senzorjev. Te so namreč razvili na tak način, da ne prepoznavajo oseb, ki se sprehajajo ob reki. "V tem smislu je pravici do zasebnosti zadoščeno," je dodal.