Javni poziv za nepovratne finančne spodbude oziroma pomoči za naprave za samooskrbo z električno energijo je bil objavljen decembra lani in je predvideval tri milijone evrov nepovratnih sredstev za nove naložbe v naprave za samooskrbo z električno energijo, ki električno energijo proizvajajo z izrabo sončne energije.

Poziv je bil odprt do porabe sredstev in objave zaključka javnega poziva v uradnem listu. To se je zgodilo že v petek, Eko sklad pa je na svoji spletni strani že v četrtek zapisal, da tako letos na Eko skladu ne bo več spodbud za vgradnjo sončnih elektrarn za samooskrbo. Ko gre za ta poziv, pa bo Eko sklad obravnaval samo vloge, ki bodo vložene do vključno 4. marca.

Zaradi te odločitve so v Združenju slovenske fotovoltaike (ZSFV) izrazili zaskrbljenost. Predsednik združenja Primož Tručl je opozoril, da se številni mali investitorji niso mogli pripraviti na to nenadno odločitev in so začeli postopke za postavitev svoje elektrarne ter pogovore z izvajalci, pri čemer so se zanašali na subvencijo iz tega poziva.

"Glede na nedoseganje ciljev na področju obnovljivih virov energije, zaradi katerih Slovenija že plačuje visoke kazni, ter popoln obrat evropske doktrine v zvezi z najnovejšimi dogajanji v Ukrajini, po kateri je treba vse sile usmeriti v čim večjo energetsko samozadostnost evropskih držav, ocenjujemo odločitev, da se čez noč nehajo spodbujati investicije v samooskrbo z električno energijo, za popolnoma zgrešeno in škodljivo," je po poročanju časnika Večer dejal Tručl.

Ob tem se jim v združenju zdi neverjetno, da bi lahko že do začetka marca zmanjkalo sredstev, predvidenih za celotno 2022, saj so se do sedaj izkoriščala še sredstva iz razpisa v letu 2021. Eko sklad in ministrstvo za infrastrukturo zato pozivajo, da javno predstavita, koliko sredstev je bilo za nepovratne finančne spodbude za samooskrbo z električno energijo porabljenih v letih 2020 in 2021 ter na osnovi do sedaj prejetih vlog letos.

Še posebej so nad to odločitvijo presenečeni ponudniki sončnih elektrarn, ker je bil razpis končan v dneh, ko se v EU še dodatno krepijo pozivi k zmanjšanju uvozne odvisnosti od tujih fosilnih energetskih virov. Iz podjetja Sonce energija so tako sporočili, da so presenečeni, da je do zaključka javnega poziva prišlo kljub 240 milijonski zalogi sredstev za podpore, ki stoji na Centru podpore na Borzenu.

Nad odločitvijo zaključka javnega poziva so zaskrbljeni tudi v Gibanju Svoboda, ki ga vodi nekdanji prvi mož Gen-I Robert Golob. "Odločitev, ki je še posebej pomembna v luči aktualnih dogajanj, kaže na nerazumevanje in neodgovornost trenutnih kreatorjev energetskih politik, saj s to potezo ukinjajo enega izmed redkih in dobro delujočih ukrepov spodbujanja obnovljivih virov energije, ki nam omogočajo varnejši in boljši jutri," so zapisali v sporočilu za javnost. Ob tem so vlado pozvali, da nemudoma zagotovi sredstva za čisto in zeleno prihodnost Slovenije in njenih ljudi.

Ministrstvo: V kratkem bomo objavili nov javni razpis

Na kritike so se odzvali na ministrstvu za infrastrukturo. Sporočili so, da bodo glede na trenutni interes in v želji po dodatnem intenziviranju zelene transformacije in doseganju zastavljenih ciljev na področju obnovljivih virov energije za nadaljnjo uvajanje naprav za samooskrbo z električno energijo zagotovili dodatna finančna sredstva. Eko sklad bo v kratkem objavil nov javni razpis, napovedujejo.

Zagotovili so, da so prizadevanja za zeleno transformacijo energetskega sistema s spodbujanjem rabe obnovljivih virov energije ena njihovih glavnih prioritet, ki jo vseskozi izrazito podpirajo preko različnih spodbujevalnih ukrepov.

Zaradi številnih dejavnikov in pozitivnih signalov je po njihovih pojasnilih v zadnjih mesecih na tem razpisu prišlo do izrednega povečanja prejetih vlog (samo v petek do 14. ure več kot 2000) in so bila zato razpoložljiva finančna sredstva že rezervirana oziroma porabljena. Med osrednjimi razlogi za naval vidijo rast cen energentov, ki izboljšuje tudi smotrnost in ekonomičnost investicij v energetsko samooskrbo.

Spodbude za samooskrbo v Eko skladu sicer večinoma financirajo iz prispevka, ki ga odjemalci plačujemo za učinkovito rabo energije. Za pridobitev dodatnih sredstev bi bilo treba bistveno povečati prispevek za učinkovito rabo energije, kar bi ustvarilo še dodaten pritisk na že tako visoke cene energentov za vse končne uporabnike in nevtraliziralo vladne ukrepe za omilitev posledic drage energije.