V poročilu Evropska agencija za okolje (EEA) opozarja, da so se kljub bolj učinkovitim motorjem in rabi biogoriv v zadnjih dveh desetletjih povečale tako emisije iz potniškega kot tovornega prometa. Od leta 2000 do leta 2019 so tako izpusti ogljikovega dioksida potniških avtomobilov v 27 članicah EU povečali za 5,8 odstotka, izpusti tovornih vozil pa so bili večji za 5,5 odstotka. Glavni razlog za povišanje v obeh segmentih je večji obseg prometa. Bolj učinkoviti motorji in biogoriva so prispevali v smeri zmanjšanja izpustov, a niso mogli pokriti večjega volumna, smo že pisali.

Kot kažejo rezultati nove raziskave organizacije Clean Cities Campaign, v povprečju 62 odstotkov prebivalcev v Londonu, Barceloni, Varšavi, Bruslju in Parizu podpira idejo, da bi en dan v tednu ugasnili motorje v vseh avtomobilih in tako prispevali k bolj čistemu zraku v mestih. Ta radikalen koncept bi lahko znižal porabo goriva v Evropi za prevoz po mestih do pet odstotkov, piše EuroNews. Najbolj množično takšen ukrep podpirajo v Varšavi in Parizu. Kot pojasnjuje Barbara Stoll, direktorica Clean Cities Campaign, raziskava kaže, da so dnevi brez avtomobila zelo hitra rešitev, kako znižati porabo fosilnih goriv v mestih brez dolgotrajnih infrastrukturnih sprememb: "Dnevi brez avtomobila so med najboljšimi kratkoročnimi ukrepi, ki so na voljo takoj, poceni in preprosti za implementacijo." 

Dan brez avtomobila: Kako bi bil videti? 

Dnevi brez avtomobila niso nova ideja. 22. september, zadnji dan dneva evropske mobilnosti, je razglašen kot svetovni dan brez avtomobila. Več mest po svetu je do neke mere ta ukrep že uveljavilo. Indonezijska Džakarta na primer vsako nedeljo dopoldne med 6. in 11. uro zapre vrata za vsa zasebna vozila. Podobno v Bogoti vsako nedeljo za pet ur prepovedo motorni promet. Ideja se je sicer rodila iz povsem ekonomskih razlogov, ko je v 70. letih nenaden embargo na nafto povzročil strm vzpon cen. Da bi nadzorovali zalogo nafte, se je deset evropskih mest odločilo za uvedbo nedelje brez avtomobila. Analiza je pokazala, da bi en sam dan brez avtomobila, če bi ga izvedli v vseh večjih evropskih mestih, lahko prihranil med 541 in 945 tisoč sodčkov nafte. V enem letu bi tako prihranili od 29 do 49 milijonov sodčkov nafte. Glede na izračun organizacije Clean Cities Campaign je to boljši rezultat, kot če bi 60 odstotkov prebivalstva delalo od doma tri dni na teden.

Onesnažen zrak je glavni dejavnik tveganja za nastanek bolezni

Prometni sektor proizvede četrtino vseh svetovnih emisij toplogrednih plinov, pri čemer polovica izvira iz osebnih vozil. Vzroke onesnaženja zraka, glavni je nedvomno promet, je praktično nemogoče odstraniti. Onesnaženemu zraku, dejavniku tveganja za nastanek bolezni, je stalno ali občasno izpostavljen vsak prebivalec velikih mest Evrope. V Evropi je približno 90 odstotkov mestnega prebivalstva izpostavljenega prekomernim vrednostim prašnih delcev, NO2, O3 in benzena. Ocenjuje se, da v Evropi od 40.000 do 130.000 ljudi na leto umre za posledicami izpostavljenosti onesnaženemu zraku, čigar vzrok je promet.  V Franciji, Švici in Avstriji so ugotovili, da lahko šest odstotkov vseh smrti na leto pripišejo izpostavljenosti onesnaženemu zraku, kar je dvakrat več kot število žrtev prometnih nesreč. Ocene o številu umrlih in obolelih za posledicami izpostavljenosti onesnaženemu zraku so podcenjene, saj temeljijo na rezultatih študij, v katerih so preučevali le kratkotrajne učinke onesnaženja. Številke so še večje, svarijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).