Vzroke onesnaženja zraka, glavni je nedvomno promet, je praktično nemogoče odstraniti. Onesnaženemu zraku, dejavniku tveganja za nastanek bolezni, je stalno ali občasno izpostavljen vsak prebivalec velikih mest Evrope. V Evropi je približno 90 % mestnega prebivalstva izpostavljenega prekomernim vrednostim prašnih delcev, NO2, O3 in benzena. Ocenjuje se, da v Evropi od 40.000 do 130.000 ljudi na leto umre za posledicami izpostavljenosti onesnaženemu zraku, katerega vzrok je promet.  V Franciji, Švici in Avstriji so ugotovili, da lahko šest odstotkov vseh smrti na leto pripišejo izpostavljenosti onesnaženemu zraku, kar je dvakrat več kot število žrtev prometnih nesreč. Ocene o številu umrlih in obolelih za posledicami izpostavljenosti onesnaženemu zraku so podcenjene, saj temeljijo na rezultatih študij, v katerih so preučevali le kratkotrajne učinke onesnaženja. Številke so še večje, svarijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Če bi kratke vsakodnevne poti opravljali s kolesi kot Nizozemci, bi lahko prihranili skoraj 700 milijonov ton emisij

Nova raziskava, objavljena v znanstveni reviji Communications Earth and Environment, o kateri poroča EuroNews, kaže, da bi se povprečne svetovne emisije ogljikovega dioksida lahko znižale za približno 700 milijonov ton, če bi vsi kolesarili v takšnem obsegu, kot to počno Nizozemci. Nizozemci vsak dan v letu v povprečju namreč prekolesarijo približno 2.6 kilometra. Gre za kilometre vsakodnevnih poti, ki bi jih drugače opravili z drugim prevoznim sredstvom.  Če bi vsi na svetu posnemali takšen model, bi lahko letne emisije izpustnih plinov znižali za skoraj 700 milijonov ton. To je več kot celoten okoljski odtis večine držav, med njimi Združenega kraljestva, Kanade in celo Avstralije. 

Podnebna organizacija Hubbub je ugotovila, da je 50 % naših dnevnih poti dolgih približno tri kilometre. Kolesa so za okolje prijazna alternativa, ki prav tako spodbuja zdrav življenjski slog, ki lahko prepreči oziroma zniža tveganje za številne sodobne bolezni.

Kot so poudarili avtorji študije, je zaradi pomembnih podnebnih in zdravstvenih koristi kolesarjenja, nujno promovirati ta trajnostni način potovanj. Kot ugotavljajo v študiji, je število koles v zadnjih 60 letih strmo poraslo, a to ne pomeni, da ljudje kolo uporabljajo za premagovanje vsakodnevnih poti. V povprečju s kolesi letno na svetu opravimo le pet odstotkov poti. "Učenje od uspešnih držav, kot sta Danska in Nizozemska, zlasti mest, kot sta Kopenhagen in Amsterdam,  je bistvenega pomena," pišejo avtorji. "Nekateri ukrepi, ki bi zagotovili uspeh, so denimo pravilno načrtovanje in gradnja kolesarskih stez, spodbujanje kolesarske kulture ter politike za odvračanje od uporabe avtomobilov z davki."

 Raziskovalci opozarjajo, da vsi ne živijo v mestih in krajih, kjer je kolesarjenje varno, zato pozivajo k čimprejšnjim prilagoditvam mest in izboljšanju kolesarske infrastrukture po celem svetu. Kot nekatere težave prebivalcev velikih mest v Veliki Britaniji opisuje Guardian, imajo številni varnostne pomisleke, spet drugi so veselje do kolesarjenja izgubili zaradi tatov, ki so jim odtujili dragocene jeklene konjičke.  Delež odraslih v Angliji, ki kolesarijo vsaj enkrat na mesec, je namreč letos padel na 13,1 odstotka, kar je najnižja številka od leta 2015, piše Guardian. Kot je mediju zaupala učiteljica Helen Simpkin, je celo življenje vozila kolo, potem pa je nekaj let s kolesarjenjem prenehala. Po epidemiji se je vrnila na cesto, a opazila je, da so vozniki bolj agresivni in nepotrpežljivi, kot se spomni. 

Slovenci največ kolesarimo v prostem času 

Kot so že večkrat poudaril v društvu Focus, je "navidez nepomembna odločitev o potovalnem načinu namreč vse prej kot nepomembna, če upoštevamo, da je promet eden izmed glavnih krivcev za izpuste toplogrednih plinov in onesnaženje zraka z drobnimi delci, ki močno vplivajo na naše zdravje. Poleg tega z aktivnim prihodom v službo ali šolo naredimo tudi nekaj dobrega zase."  

Kaj pa Slovenci, sicer znani po tem, da smo ljubitelji kolesarjenja? Kot kažejo podatki Surs, smo s kolesi Slovenci lani opravili 204.000 vsakodnevnih poti, največkrat pa je bil namen prosti čas. V letu 2021 smo prebivalci Slovenije opravili 3,8 milijona dnevnih poti, na njih pa smo skupno prepotovali 11,5 milijarde kilometrov. 2,2 odstotka teh kilometrov smo opravili s kolesom, kar je nekoliko več kot v 2017, ko je ta delež znašal 1,5 %. Približno dve tretjini poti, opravljenih s kolesom, je bilo krajših od pet kilometrov. Od približno 204.000 poti, ki smo jih opravili s kolesom, je bil namen pri nekaj manj kot polovici (44 %) teh poti prosti čas – v povprečju so bile dolge 10 km in so trajale skoraj 40 min, so podatke o kolesarjenju v Sloveniji zbrali na Statističnem uradu Slovenije. 

Na Mestni občini Ljubljana sicer ugotavljajo, da je kolesarjenje vse bolj priljubljen način premikanja po prestolnici. Ljubljana ima okoli 260 kilometrov urejenih kolesarskih poti, poleg tega pa je kolesarjenje dovoljeno tudi v nasprotno smer po izbranih enosmernih ulicah (okoli 70) in po območju za pešce, ki meri več kot 10 hektarjev (tako, da kolesarji ne ogrožajo pešcev, ki imajo tam prednost). Kot opažajo na Mestni občini Ljubljana (MOL), je "kolesarjenje vse bolj priljubljen način premikanja po Ljubljani."

Kot še ugotavljajo na Surs, je uvoz koles večji kot pred desetletjem, vedno raje imamo električna kolesa. Lani smo uvozili 82.600 navadnih in 16.400 električnih koles. So se pa kolesa v letu dni podražila. V letošnjem maju je bila povprečna cena koles v Sloveniji za 5,4 odstotka višja kot pred letom dni. Od leta 2001 so največjo, 15,3-odstotno letno podražitev zaznali v maju 2021. Povprečna cena kolesa za odrasle (26-colske gume) v letu 2021 je bila 268 evrov. 

Število osebnih avtomobilov v Sloveniji vsako leto večje, vozni park vedno starejši

Sicer pa se število osebnih avtomobilov v Sloveniji še vedno vsako leto poveča, kažejo podatki Sursa. V zadnjem desetletju se je število registriranih osebnih avtomobilov povečalo za 10 odstotkov. V letu 2020 je bilo v Sloveniji na 1.000 prebivalcev 555 osebnih avtomobilov. V letu 2019 je bilo v Sloveniji na 1.000 prebivalcev 556 osebnih avtomobilov, kar je bilo več od povprečja v celotni Evropski uniji, ki je znašalo 520 osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev. 

Največ osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev je bilo v Luksemburgu (681), najmanj v Romuniji (357). Osebni avtomobili v Sloveniji so v povprečju tudi čedalje starejši. Slovenski osebni avtomobil je bil v 2020 star povprečno 10,4 leta. Povprečna starost osebnih avtomobilov, registriranih v Sloveniji, se je v zadnjem desetletju povečala za 2 leti; v 2011 je namreč znašala 8,4 leta. Hkrati se je v tem času opazno povečalo tudi število osebnih avtomobilov, starejših od 12 let. V letu 2020 so toliko stari avtomobili predstavljali kar 43 % vseh osebnih avtomobilov, podatke nizajo na Statističnem uradu.