Onesnaženje zraka, zlasti na mestnih območjih, je javnozdravstveni problem, saj je čist zrak ključnega pomena za kakovostno življenje in dobro počutje prebivalcev, poudarjajo v društvu za sonaraven razvoj Focus. Nedavne raziskave za Evropsko zvezo za javno zdravje (EPHA) so denimo pokazale, da vsak evropski državljan zaradi slabe kakovosti zraka utrpi zmanjšanje blaginje v znesku, ki presega 1.250 evrov na leto.  Upravljanje kakovosti zraka pa je skupen izziv številnih evropskih mest, kjer izpostavljenost prebivalstva visokim stopnjam onesnaženosti zraka povzroča najvišje zdravstvene stroške.  

Onesnaženost zraka je tudi pomemben okoljski vzrok prezgodnje umrljivosti v Evropski uniji, saj vpliva na kar 400.000 prezgodnjih smrti na leto, pri nas pa na 1.700. Strokovnjaki ocenjujejo, da v Evropi na leto od 40.000 do 130.000 ljudi umre za posledicami izpostavljenosti zraku, ki je onesnažen zaradi prometa. Dosedanje raziskave kažejo, da so ocene o številu umrlih in obolelih za posledicami izpostavljenosti onesnaženemu zunanjemu zraku prenizke, saj temeljijo na rezultatih raziskav, v katerih je bil proučevan le kratkotrajen učinek onesnaženja.

Domače in tuje epidemiološke raziskave kot najpogostejši opazovani zdravstveni izid omenjajo bolezni dihal, kot so astma, kronični bronhitis, alergično obolenje zgornjih dihal in akutni respiratorni simptomi. Od opazovanih izidov so v povezavi z onesnaženostjo zunanjega zraka obravnavane tudi bolezni obtočil, novejši trend v ocenjevanju vpliva onesnaženega zunanjega zraka na zdravje pa predstavljajo tudi povezave z boleznimi živčevja, presnovnimi boleznimi in zapleti med nosečnostjo (porodna teža in nedonošenost otroka).

Kakšen zrak dihajo prebivalci slovenske prestolnice?  

Meritve koncentracij dušikovega dioksida v zraku, ki sta jih februarja letos opravila Focus ter Inštitut za zdravje in okolje, potrjujejo, da je zmanjšanje prometa, povezano z epidemijo covida-19, ugodno vplivalo na kakovost zraka v Mestni občini Ljubljana. Kljub temu pa rezultati merilne kampanje, izvedene po metodi ljubiteljske znanosti (ang. citizen science), vzbujajo skrb, saj je zdravju zelo škodljiv plin, ki izvira predvsem iz dizelskih vozil, še vedno prisoten v previsokih koncentracijah.  

Glavne vire onesnaženosti zunanjega zraka predstavljajo promet, individualna kurišča in industrija. Prometni sektor trenutno prispeva približno 40–50 odstotkov emisij NO2 in 10–15 odstotkov emisij trdih delcev (PM). Po trenutnih ocenah promet v povprečju prispeva 50 odstotkov h koncentracijam NOx v zunanjem zraku, vendar obstajajo med posameznimi mesti in regijami velike razlike. Enako velja za koncentracije PM2,5 v zunanjem okolju zaradi prometa, ki prispeva približno 25 odstotkov. 

Dizelski avtomobili, tudi novejši, nekaj let po izbruhu dizelskega škandala še vedno prekomerno onesnažujejo zrak. Meritve emisij NOx, ki so jih opravili v laboratorijih in z merjenjem na daljavo v več mestih po svetu, kažejo, da so emisije dizelskega avtomobila Euro 5 le malo manjše od dizelskega avtomobila Euro 2. Prav tako so tudi pri avtomobilih z dizelskim motorjem Euro 6 izmerili še vedno veliko previsoke ravni emisij NOx, emisije so se le malo zmanjšale v primerjavi s starejšimi dizelskimi avtomobili.

Merjenje onesnaženosti zraka z NO2 nam pokaže stopnjo onesnaženosti zaradi prometa, predvsem dizelskih vozil, ki so glavni vir NO2. Onesnaženost z NO2 je najhujša ob bolj obremenjenih cestah, ob katerih živi in se premika več tisoč prebivalcev, ki so tako izpostavljeni visokim vrednostim onesnaževala. V Ljubljani edino merilno mesto, ki meri koncentracije NO2, deluje v okviru državne mreže za spremljanje kakovosti zunanjega zraka, in sicer na križišču Vošnjakove ulice in Tivolske ceste, nekoliko odmaknjeno od prometne ceste. Kot so ocenili že z meritvami NO2 v letu 2019 in potrdili z letošnjimi meritvami, to ni lokacija, kjer so koncentracije NO2 v Ljubljani najvišje, opozarjajo v društvu Focus.  

Kje v Ljubljani je zrak najbolj onesnažen zaradi prometa?  

Nevladni organizaciji Focus ter Inštitut za zdravje in okolje sta konec leta 2020 pozvali prebivalce in obiskovalce prestolnice k predlaganju lokacij, na katerih naj opravijo meritve koncentracij zdravju škodljivega dušikovega dioksida (NO2). To je bil prvi del merilne kampanje po metodi 'citizen science' z imenom Pozor, tukaj je dihanje nevarno, ki je februarja prešla v terensko fazo.  

Med 1. in 22. februarjem 2021 sta organizaciji s člani in prostovoljci na 156 lokacijah po Mestni občini Ljubljana namestili t. i. difuzivne vzorčevalnike na cestne svetilke, prometne drogove in podobno, da bi izmerili koncentracije zdravju škodljivega dušikovega dioksida (NO2), ki nastaja kot posledica motoriziranega cestnega prometa, zlasti kot posledica izgorevanja dizelskih goriv. Na podlagi predlogov občanov in občank ter Focusovih meritev iz leta 2019 je bilo izbranih 156 lokacij, kjer je merjenje potekalo v neposredni bližini vira. Posebna pozornost je bila namenjena točkam, kjer se ob gostem prometu zadržuje večje število ljudi, upoštevana je bila tudi bližina šol, vrtcev, domov za starejše in zdravstvenih ustanov. Lokacije, na katerih se zadržujejo ranljive skupine, namreč zahtevajo posebno pozornost z vidika zdravja, saj so te skupine bolj ogrožene.

10 kritičnih lokacij in samo 11 lokacij z zadovoljivo ravnijo koncentracij NO2

Meritve so bile  opravljene na 148 lokacijah in 174 difuzivnih vzorčevalnikov je bilo poslanih v akreditirani laboratorij Passam AG v Švici. Analiza je pokazala, da so bile na 10 lokacijah povprečne vrednosti v merilnem obdobju višje od 40 mikrogramov na kubični meter, kolikor znaša letna mejna vrednost NO2 za zaščito zdravja ljudi.

Kot najbolj kritične lokacije z vidika škodljivega vpliva avtomobilskih izpustov na zdravje so se izkazale naslednje lokacije (od najvišje do najnižje izmerjene koncentracije NO2):  

– podvoz pod železniškimi tiri pri Ortobaru oziroma Situli (Šmartinska 22),  

– križišče Aškerčeve, Tržaške in Bleiweisove ceste pri Tobačni (Trg mladinskih delovnih brigad),  

– okolica glavne avtobusne postaje (Trg Osvobodilne fronte),

– križišče Tržaške ceste in Ceste v Gorice pri P+R Dolgi most,

– križišče Dunajske in Topniške ceste pri Bežigrajskem stadionu,

– nadvoz čez avtocesto A1 na Zaloški cesti,

– Drenikova cesta pri GIB-u,

– križišče Zaloške in Grablovičeve ceste v bližini železniške postaje Vodmat in UKC Ljubljana,

– križišče Litostrojske in Celovške ceste pri trgovini DM,

– Roška cesta pri Srednji ekonomski šoli Ljubljana.

Na preostalih lokacijah letna mejna vrednost ni bila presežena, vendar je treba upoštevati vremenske in prometne pogoje. V času merjenja v Ljubljani ni bilo tipične zimske inverzije, ki poslabša gibanje zraka. Prav tako ni bilo ''običajnih'' razmer na področju prometa: podatki MOL o povprečnem dnevnem prometu kažejo, da je bila obremenjenost cest v februarju 2021 za približno 20 odstotkov manjša kot februarja leto prej, poudarjajo pri Focusu.  

A čeprav so vremenske razmere služile v prid nižji vrednosti NO2 in je bil zaradi ukrepov za omejevanje epidemije covida-19 zmanjšan promet, v Focusu in na Inštitutu za zdravje in okolje ocenjujejo, da so rezultati februarskih meritev zaskrbljujoči. Na kar 137 od 148 lokacij je bila namreč povprečna izmerjena koncentracija NO2 v merilnem obdobju višja od 20 mikrogramov na kubični meter, kar pomeni, da je bila onesnaženost zraka z NO2  bolj ali manj škodljiva za zdravje ljudi.

Tomaž Gorenc z Inštituta za zdravje in okolje pojasnjuje: "Svetovna zdravstvena organizacija že letos napoveduje spremembo zastarelih smernic in znižanje letnih mejnih koncentracij NO2 za zaščito zdravja ljudi s 40 na 20 µg/m3. Novejše epidemiološke raziskave namreč kažejo, da se škodljivi učinki na zdravje kažejo že pri 20 µg/m3, posebno pri otrocih, nosečnicah, nedonošenčkih, starejših ljudeh in ljudeh s pridruženimi boleznimi (npr. respiratorna obolenja). V tem kontekstu moramo interpretirati tudi rezultate naših meritev NO2, ki smo jih izvedli v času nekoliko zaostrenih epidemioloških ukrepov, a so vseeno pokazali visoke vrednosti, tudi v bližini izobraževalnih in zdravstvenih ustanov."

Za boljšo kakovost zraka je nujno zmanjšanje prometa

Meritve, izvedene po metodi ljubiteljske znanosti s pomočjo prebivalcev in prebivalk, so sicer neuradne, a zaradi strateško izbranih lokacij in velikega števila merilnih točk dajejo pridobljeni rezultati dober vpogled v problematiko onesnaženosti zraka zaradi prometa v Ljubljani in potrjujejo, kako velik problem so dizelska vozila na naših cestah (predstavljajo skoraj 60 % vozil), opozarjajo v Focusu. 

Namen meritev, ki so jih v Focusu prvič izvedli že marca 2019, je opozoriti na resnost onesnaženosti zraka z NO2 v Ljubljani ter spodbuditi odločevalce, da sprejemajo pogumnejše odločitve pri omejevanju motornega prometa, s čimer bodo zmanjšali družbene stroške prometa in bistveno povečali kakovost življenja v mestu.

Ljubljana je nacionalno politično in gospodarsko središče, kamor pride dnevno več kot 130.000 delovnih migrantov iz drugih občin – večinoma z avtomobilom. Zato potrebuje regionalne ukrepe in strategije za mobilnost, ki bodo naslovile družbene stroške prometa: "Mestna občina Ljubljana je že implementirala nekaj učinkovitih ukrepov za zmanjšanje onesnaženja zraka zaradi prometa in za samo zmanjšanje prometa v mestnem jedru. Med učinkovitimi ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti zraka so zaprtje starega mestnega jedra za avtomobilski promet, sistem P+R v kombinaciji s podaljšanjem linij javnega potniškega prometa v sosednje občine, posebni vozni pasovi za avtobuse v mestnem jedru in sistem deljenja koles."

Nekaj izmed predlogov za izboljšanje kakovosti zraka v prestolnici, ki jih navajajo v društvu Focus: uvedba brez- ali nizkoemisijskih con, v katerih bi omejili dostop z vozili na fosilni oziroma dizelski pogon, bolj restriktivna parkirna politika, izboljšanje infrastrukture za pešce in kolesarje ter razvoj potnikom prijaznega javnega potniškega prometa.

''Poleg tega, da cestni motorni promet močno vpliva na podnebne spremembe, tudi resno ogroža naše zdravje in povečuje družbene stroške, zato je skrajni čas za korenite spremembe v prometnem sektorju. Opustiti je treba vse ideje o širitvi cestne infrastrukture, saj bi ta generirala samo še več prometa. Vsem, ki danes z več kot 100 tisoč 'umazanimi' avtomobili dnevno zapolnijo Ljubljano, moramo ponuditi časovno konkurenčno alternativo v učinkovitem javnem potniškem prevozu, boljšo kolesarsko in peš infrastrukturo ter druge storitve trajnostne mobilnosti,"  je sklenila Marjeta Benčina, vodja programa Mobilnost v okoljski organizaciji Focus.