Kot smo poročali, so znanstveniki opozorili, da se je A-23A, ki velja za največjo ledeno goro na svetu, začela premikati po tem, ko je bila več kot 37 let pritrjena na oceansko dno. Prve premike so sicer zaznali že pred tremi leti, zdaj pa se je zaradi vetrov in tokov začela pospešeno premikati. 

Zdaj pa so britanski znanstveniki največjo ledeno goro na svetu, ki je trikrat večja od New Yorka, začeli tudi preučevati. Uspelo jim je namreč odvzeti prve vzorce v okolici te ogromne ledene gore, poroča Guardian. Znanstvenikom je tako uspelo narediti prvi 'osebni' pregled največje ledene gore na svetu, odkar se je ta začela pospešeno premikati. 

Britanski znanstveniki na raziskovalnem plovilu RRS Sir David Attenborough so tako lahko osebno pregledali ledeno goro, uspelo jim je narediti tudi posnetke z dronom. Ledena gora meri približno 4000 kvadratnih kilometrov. Raziskovalno plovilo je mimo ledene plošče A23a zaplulo med potovanjem proti jugu, bili so na raziskovalni ekspediciji, v kateri raziskujejo vpliv polarnih ekosistemov na kroženje ogljika in hranil v oceanu. Potem pa se je na njihovi poti znašla najbolj slavna ledena gora ta hip, ki je bila za raziskovalno ekipo pravo darilo, piše AP. 

'Razteza se v nedogled' 

Dr. Andrew Meijers, vodja raziskovalne odprave na ladji, je za Guardian povedal, da so imeli izjemno srečo, da jim je ledena gora 'prekrižala pot' oziroma da so imeli na krovu pravo ekipo, ki je znala izkoristiti priložnost.  Kot je povedal, je pogled na največjo ledeno goro neverjeten: "Razteza se v nedogled."

Laura Taylor je del ekipe znanstvenikov, ki so odvzeli vzorce morske vode okoli ledene gore. Kot je pojasnila za Guardian, upajo, da bodo ti vzorci pomagali ugotoviti, kako ledena gora vpliva na ravni ogljika v okoliški vodi. Kot je povedala, danes vemo, da lahko ogromne ledene gore zagotovijo hranila vodam, skozi katere tečejo, in tako ustvarjajo uspešne ekosisteme na sicer manj produktivnih območjih. 

Raziskovalec Geraint Tarling  pa je pojasnil, da je odcepitev ledenih gora z ledenih polic del naravnega življenjskega cikla ledenikov. Kot je dodal, polarni ekosistemi igrajo ključno vlogo pri uravnavanju ravnovesja ogljika in hranilnih snovi v svetovnih oceanih, taljenje ledenih gora pa nanje vpliva na številne načine. 

Spomnimo

Ledena gora A-23A se je leta 1986 odcepila od ledene police Filchner-Ronne na obali Antarktike, a se je hitro zasidrala na dno Weddlovega morja in tako praktično postala velik ledeni otok. V zadnjem letu pa so znanstveniki ugotovili, da se je začela ledena gora premikati, in kmalu naj bi odplula zunaj antarktičnih voda. Površina A-23A meri skoraj 4000 kvadratnih kilometrov, kar je za petino površine Slovenije, in velja za največjo ledeno goro. A ne le zaradi svoje širine, pač pa tudi zaradi svoje višine. Ledena plošča naj bi bila debela približno 400 metrov – za primerjavo, najvišji nebotičnik v Evropi London Shard je visok "le" 310 metrov. Premikanje so v zadnjih mesecih pospešili vetrovi in tokovi in zdaj se premika proti severni konici Antarktičnega polotoka. Kot večino ledenih plošč iz Weddlovega morja bo tudi A-23A skoraj zagotovo odnesel antarktični cirkumpolarni tok, ki jo bo potisnil proti južnemu Atlantiku v smeri, ki ji pravijo kar "ulica ledenih gora". Sčasoma se vse ledene plošče, ki odjadrajo v Atlantski ocean, stalijo in izginejo.  Znanstveniki bodo ledeno goro A-23A pozorno spremljali.