Zakisanost oceanov pomeni zmanjšanje pH-vrednosti oceanov, kar je posledica povečane koncentracije ogljikovega dioksida (CO2) v ozračju zaradi sežiganja fosilnih goriv, spremembe rabe zemljišč in drugih človekovih aktivnosti. Oceani vsrkajo približno 30 odstotkov CO2, ki se sprošča v ozračje, z naraščanjem CO2 v ozračju pa se poveča tudi koncentracija v oceanu. Zakisanost oceanov negativno vpliva na nekatere morske organizme, zaradi česar so ogrožene celotne prehranjevalne verige, gospodarstvo in ljudje po vsem svetu, ki se na morsko hrano zanašajo kot na glavni vir beljakovin, proces zakisanosti oceanov pojasnjujejo v okviru projekta Care 4Climate. 

Raziskava, objavljena v reviji Science, prinaša zaskrbljujoče ugotovitve. Zakisanje zahodnega Arktičnega oceana namreč poteka tri- do štirikrat hitreje kot v drugih oceanih, ugotavljajo znanstveniki. Ocean, ki vsrka tretjino vsega ogljikovega dioksida iz ozračja, je zaradi vedno večje uporabe fosilnih goriv postal bolj kisel. Hitra izguba morskega ledu v arktični regiji v zadnjih treh desetletjih je še pospešila stopnjo dolgotrajnega zakisanja oceanov, raziskavo povzema Guardian.  Ko so znanstveniki primerjali podatke, zbrane na Arktiki med letoma 1994 in 2020, s podatki z ostalih oceanov, so ugotovili, da zakisanost na Arktiki poteka veliko hitreje. Raziskovalci z Inštituta za polarne in morske raziskave na Univerzi Jimei na Kitajskem in Šole za pomorsko znanost in politiko na Univerzi Delaware v ZDA pojasnjujejo, da je zaradi hitre izgube morskega ledu morska voda izpostavljena ozračju, kar spodbuja hitrejše vsrkavanje ogljikovega dioksida, ki je zato hitrejše kot v ostalih oceanih. 

Znanstveniki osupli nad rezultati 

Morski biolog Vei Jun Cai z Univerze v Delawaru, ki je sodeloval pri raziskavi, je za Guardian povedal, da so znanstveniki osupli nad temi rezultati. Kot opozarja, če se bo led še naprej talil s takšno hitrostjo, se bo proces zakisanja oceanov še pospešil. Ločena študija v avgustu je pokazala, da se je Arktika v zadnjih 43 letih segrela štirikrat hitreje od globalnega povprečja. Zakisanost oceanov bo imela ogromne posledice za življenje v morju, napoveduje Cai. Kot primer navaja študije, ki kažejo, da je zakisanost oceanov resna grožnja koralnim grebenom. Nižji pH oziroma kislost morske vode bi lahko vplivala tudi na številne ostale ekosisteme, je dodal. A, kot poudarja, je treba še bolj podrobno raziskati, kako ta proces vpliva na življenje v morju. Doslej vemo, da so posledice tega procesa lahko nepredstavljive: izumrtje nekaterih ključnih vrst v morju. Zaradi kislosti morja so še posebej na udaru korale, saj kislina razgrajuje njihovo krhko apnenčasto lupino. Korale so izjemno pomembne, saj so zatočišče za mlajše ribice, te pa so seveda del prehranjevalne verige. Korale so na udaru tudi zaradi onesnaženosti in cvetenja toksičnih alg.

Preprečimo, da bi oceani postali puščave

Vrednost morskega sveta presega njegovo biotsko raznovrstnost. Morja in oceani regulirajo naše podnebje, zagotavljajo polovico kisika, ki ga dihamo, absorbirajo ogljikov dioksid in so vir hrane za več kot milijardo ljudi. Lepote naših oceanov in obal so naša inspiracija, prostor rekreacije in turizma. Netrajnostne in neodgovorne človeške dejavnosti bi lahko morja in oceane spremenile v puščave. Čas je, da spremenimo način, kako ravnamo z našimi oceani, in začnemo z dragocenim in krhkim ekosistemom ravnati dostojanstveno ter spoštljivo, pa opozarjajo pri WWF Adria.