Slovenski pesnik Feri Lainšček, ki je v okviru akcije za pomoč slovenskim specialistom pod svoje okrilje vzel redko črno štorkljo, pove, da mu stik z naravo pomeni veliko in da se po gozdovih veliko sprehaja. A kljub temu črno štorkljo danes med svojimi sprehodi redko opazi. Njeno življenje je, kot opaža, zelo zanimivo, hkrati pa je plaha in samotna ptica, zato ima občutek, da ima njeno življenje poetično naravo. "Vlogo njenega varuha sem zato z veseljem sprejel," pove.

A kot izpostavlja, kljub temu da je Slovenija zelo pogozdena država, to, kar se dogaja z našimi gozdovi, ni ravno to, kar bi si želel:"V veliki meri so gozdovi v zasebni lasti, lastniki pa se bolj s tem, da bi jih ohranjali, ukvarjajo s tem, da jih izkoriščajo. Tako da jih prizadenejo, kar pa vpliva tudi na živali, ki vedno težje preživijo v gozdu." 

Slovenija je v Evropi med najboljšimi v sonaravnem gospodarjenju z gozdovi, vendar imamo kljub temu zelo malo takšnih, v katerih se ne gospodari in so popolnoma prepuščeni naravnemu razvoju. Ohranjenega imamo le manj kot en odstotek starega, naravnega gozda, poudarjo v Dopps. A stari, naravni gozdovi so edini, ki zagotavljajo preživetje mnogim vrstam ptic in drugim gozdnim specialistom, katerih populacije pri nas so ogrožene. Poleg tega imajo ti gozdovi za človeka pomembno izobraževalno, estetsko, kulturno in zgodovinsko vlogo. Nenazadnje so naravni gozdovi edini gozdovi, ki res učinkovito prispevajo k blaženju podnebnih sprememb. Po pomenu, ki ga imajo za naravo in za nas same, so neprecenljivi in jih moramo ohranjati, poudarjajo.  

Zato je tudi v Sloveniji društvo za preučevanje ptic Slovenije po vzoru iz tujine začelo odkupovati slovenske naravne gozdove, da bi jih prepustili naravi. Tako si želijo ohraniti življenjski prostor živali, med njimi številnih ptic, ki za preživetje potrebujejo mir in nedotaknjene ekosisteme. Zbrati želijo vsaj 45.000 evrov in kupiti vsaj deset hektarjev gozda na območju, ki bo imelo največji potencial za ohranjanje naših dragocenih gozdnih specialistov. 

Gozdni specialisti so vrste, ki so odvisne od naravnih gozdov, zaradi pomanjkanja lastnosti, kot so velika količina odmrle lesne mase, habitatna drevesa in mir, pa v gospodarskih gozdovih ne najdejo mesta zase. Opredelitev ne zajema le ptic, temveč tudi druge živalske in rastlinske vrste ter glive in lišaje. Zares so specialisti, saj so vezani izključno na ohranjene gozdove, zato so tudi tako poimenovani. 

Narava nam daje občutek svobode, dokler ta ni omejena 

Feri Lainšček, varuh črne štorklje, izredno redke vrste pri nas, ves čas ohranja stik z naravo, gozdom in reko Muro. Hodi tja tudi po umetniški navdih? Kot pravi, ne bi rekel, da tja hodi po navdih, mogoče po mir, celo občutek svobode. Kot razmišlja, to okolje, dokler ni zamejeno, osvobaja:"Vsa naša naravna dediščina se počasi privatizira in ograjuje, tako da je v njej vse manj svobode."

Kot pravi, se mu zdi, da bodo z akcijo za pomoč gozdnim specialistom ohranili delček naravnega gozda, hkrati pa opozorili na odgovoren odnos do narave in živali, saj vse to nenazadnje vpliva tudi na nas, na ljudi, poudarja Lainšček: "Močno upam, da bo akcija prispevala k skupnemu dobremu." 

 Za naravno okolje ptic zbrali  že 30.000 evrov

 V akciji za pomoč gozdnim specialistom so doslej zbrali že za sedem hektarjev naravi prepuščenih gozdov. Kot so sporočili z DOPPS, so v okviru akcije Varuhi gozdnih specialistov dosegli predzadnji cilj, zbrali so 30.000 evrov. Naravi bodo tako lahko vrnili že približno sedem hektarjev gozdov: "Cilj akcije Varuhi gozdnih specialistov je opozoriti, da za ohranitev naših najbolj ogroženih gozdnih vrst ptic potrebujemo več naravi prepuščenih gozdov. Stanje populacij gozdnih specialistov je namreč alarmantno in brez tovrstnih ukrepov pri njihovem varstvu jih lahko izgubimo," opozarjajo. 

Ogrožen obstoj divjega petelina, belohrbtega detla, koconogega čuka, malega muharja, črne štorklje ... 

Kot ponazorijo, je alarmantnih primerov veliko. Letošnji popis divjega petelina na Jelovici je denimo pokazal, da vrsta vztrajno izginja tudi s tega območja, ki je v preteklosti veljalo za eno izmed najboljših v Sloveniji. 

Predvsem zaradi izginjanja starih gozdov in vznemirjanja zaradi turističnih in rekreacijskih dejavnostih v teh gozdovih, se je njegova populacija v enajstih letih zmanjšala kar za 40 odstotkov, izpostavljajo. Vrsta se kot kaže vztrajno umika v višje lege, kjer še najde primeren habitat, ki ga predstavljajo stari, svetli iglasti gozdovi z bogato podrastjo borovnice. Obstoj te vrste je pri nas močno ogrožen.

Vprašljiva je tudi usoda belohrbtega detla, koconogega čuka, malega muharja in črne štorklje, naštevajo: "V Sloveniji namreč z gradnjo gozdnih prometnic in posledično vse bolj intenzivnim gospodarjenjem izgubljamo stare, odmaknjene gozdove z večjim deležem odmrlega lesa, strategije, ki bi nadomestila odprte površine z novimi naravi prepuščenimi gozdovi pa ni. Gozdni specialisti za svoj obstoj pri nas potrebujejo več naravnih gozdov in lastnosti, ki jim jih lahko v zadostni meri nudijo le ti (več odmrle lesne mase, habitatnih dreves in miru)."

Kot poudarjajo, je akcija Varuhi gozdnih specialistov klic na pomoč gozdnim specialistom: "Skupaj bomo začeli povečevati površino naravnih gozdov v Sloveniji in s tem naredili pomemben korak naprej pri ohranjanju dragocenih vrst ptic, katerih populacije so že močno zdesetkane. Klicu na pomoč so se že odzvali številni posamezniki in podjetja. Tako smo v dobrih treh mesecih zbrali kar 30.000 evrov, s katerimi bomo naravi vrnili že približno sedem hektarjev gozda. Vsem podpornikom se v imenu društva in dragocenih gozdnih ptic iskreno zahvaljujemo za podporo! Akcija pa še ni zaključena. Gozdnim specialistom lahko še vedno po svojih močeh pomaga prav vsak. Za doseg končnega cilja želimo namreč zbrati 45.000 evrov. Tako bomo naravi vrnili 10 hektarjev gozda."