Amazonski pragozd je dom več kot treh milijonov različnih živalskih in rastlinskih vrst, od njega pa je odvisnih tudi več kot milijon staroselcev. Je ključna 'shramba' ogljika, ki upočasnjuje globalno segrevanje. Kot je za naš portal že pojasnila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, imenujemo amazonski pragozd pljuča sveta, ker je površina pragozda tam največja: "Po funkciji so ostali pragozdovi podobni, a niso tako obsežni. Boljši izraz bi sicer bil t. i. tamponska cona, to so varnostne cone z neokrnjenimi ekosistemi, ki jih Zemlja mora imeti, da je biosfera stabilna."

Avgusta je v Braziliji divjalo največ gozdnih požarov v tem desetletju. Brazilska vesoljska agencija je sporočila, da so njeni sateliti avgusta letos zabeležili več kot 33.000 požarov v primerjavi z 28.000 požari avgusta 2021. Kot smo pisali, je krčenje gozdov v brazilskem amazonskem pragozdu v prvi polovici leta 2022 znova doseglo rekordno raven. Največji tropski deževni gozd na svetu je od začetka leta izgubil 3750 kvadratnih kilometrov, kar je najslabša številka v tem obdobju od začetka beleženja leta 2016. Okoljevarstveniki in predstavniki opozicije vladi brazilskega predsednika Jairja Bolsonara očitajo, da njegova politika spodbuja velika podjetja k uničevanju okolja. Bolsonaro namreč spodbuja rudarsko in kmetijsko dejavnost na zaščitenih območjih.

Določena območja v Amazoniji dosegla točko preloma

Uničenje v delih amazonskega deževnega gozda, ki je posledica izsekavanja, uničevanja in gozdnih požarov, ki so velikokrat podtaknjeni, pa je zdaj že tako obsežno, da so določena območja tega nepogrešljivega ekosistema za preživetje vsega sveta dosegla točko preloma, kar pomeni, da se ne bodo več mogla obnoviti, ugotavljajo raziskovalci iz Amazonian Network of Georeferenced Socio-enviromental Information. Tako to ni več oddaljen črni scenarij, ki grozi iz prihodnosti, ampak je na nekaterih območjih v Amazoniji to že postala realnost, piše v poročilu, ki ga povzema The Guardian. Na nekaterih delih deževnega gozda tako v Braziliji kot v Boliviji že poteka proces dezertifikacije tal.

Znanstveniki so v raziskavo zajeli vseh devet območij, na katerih se razteza deževni gozd. Ugotovili so, da imajo zgolj na dveh območjih, Surinama in Francoske Gvajane, še vsaj polovico nedotaknjenega deževnega gozda. Staroselci in raziskovalci tako pozivajo h globalnemu paktu za trajno zaščito 80 odstotkov Amazonije do leta 2025, a to je velik izziv, saj je trenutno ostalo le še 74 odstotkov prvotnega gozda. Zato bi bili potrebni resni ukrepi za zaščito gozda, ki še stoji, še več napora pa bi bilo treba vložiti v obnovitev degradirane zemlje, da bi bil cilj 80 odstotkov sploh dosegljiv. 

Kot je za The Guardian ocenila ekvadorska znanstvenica Alicia Guzmán, je to res težko, a še vseeno izvedljivo, uspeh pa je odvisen od vključenosti domorodnih skupnosti. Kot je poudarila, bi morali staroselcem, ki so jim odvzeli zemljo za industrijske in kmetijske dejavnosti, to vrniti in zagotoviti njihovo zaščito. Kot smo že poročali, so staroselske skupnosti branitelji svojih gozdov in ostalih ekosistemov, ki jih ves svet potrebuje v boju proti podnebnim spremembam. Čeprav predstavljajo le pet odstotkov svetovnega prebivalstva, imajo ključno vlogo pri varovanju kar 80 odstotkov svetovne biotske raznovrstnosti. Borijo se za prihodnost nas vseh. Ob tem so žrtve nasilja, doživljajo pritiske na svoja tradicionalna ozemlja, kjer so prisotni že tisočletja. Kar 90 odstotkov krčenja gozdov se dogaja na račun širjenja površin za intenzivno kmetijstvo. Gozd se uničuje tudi zaradi rudarjenja in urbanizacije. Staroselska ljudstva se ob vse hujših posledicah podnebnih sprememb soočajo tudi s pomanjkanjem vode zaradi namakanja nasadov za surovine, ki so večinoma namenjene izvozu, veliko tudi v Evropo.