Prihodnost ne obeta nič dobrega za nizkoležeče skupnosti in države. Medvladni odbor ZN za podnebne spremembe (IPCC) opozarja, da se je morska gladina med letoma 1900 in 2018 v povprečju dvignila za 15 do 25 centimetrov. Če se bo svet segrel le za dve stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo, se bo gladina do leta 2100 zvišala za 43 centimetrov. Če pa se segreje za tri ali štiri stopinje Celzija, se lahko gladina morja dvigne za kar 84 centimetrov, navaja IPCC, je poročala STA.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je že večkrat posvaril, da se upanje na omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija zdi vse bolj oddaljeno. Četudi bo cilj dosežen, se bo gladina oceanov še vedno nevarno dvignila z vsemi negativnimi posledicami, je posvaril. Če pa cilj ne bo dosežen, bodo posledice toliko bolj katastrofalne, je še dejal Guterres. Kot je dodal, lahko razmere popolnoma uidejo izpod nadzora, če se temperatura dvigne za več kot dve stopinji, pri čemer so še posebej ogrožene države kot so Bangladeš, Kitajska, Indija in Nizozemska. Opozoril je, da na obalnih območjih po svetu živi skoraj 900 milijonov ljudi, kar je približno deset odstotkov svetovnega prebivalstva. Vsi ti se bodo znašli v resni nevarnosti.  "Nizko ležeče skupnosti in celotne države bi lahko za vedno izginile. Priča bi bili množičnemu izseljevanju celotnega prebivalstva v bibličnih razsežnostih," je dejal. 

Mestece, ki so ga potopile podnebne spremembe 

Več kot osem milijonov Mehičanov bo zaradi poplav, suš, neviht in plazov, ki jih poganjajo podnebne spremembe, v naslednjih tridesetih letih podnebnih beguncev. In primer takšne skupnosti je mestece El Bosque v Mehiki. Kot poroča AP, so se tja v preteklosti naselili predvsem ribiči. Sčasoma so tam zrasle tri šole, cerkvica in košarkarsko igrišče. Nekaj desetletji so prebivalci živeli v miru, a podnebne spremembe so kmalu začele potapljati mesto. 

Novinarji AP so obiskali mestece, ki danes postreže s povsem drugačnimi prizori. Pred dvema letoma je v mestu živelo še približno 700 ljudi. Zdaj jih je tu ostala le še peščica. Poplave, ki so jih poganjali rekorden dvig morske gladine in močne nevihte, so skoraj povsem uničile mestece. Za naselbino so ostali še kosi betona in razvaline, kjer so nekoč stali domovi prebivalcev. 

Ti so bili prisiljeni pobegniti s svojih domov, zdaj pa številni čakajo na državno pomoč, medtem ko živijo v najemu, ki si ga večinoma težko privoščijo. Guadalupe Cobos je ena izmed redkih prebivalk, ki je še ostala v mestu. Za AP je povedala, da je odnos prebivalcev z mestom nekaj podobnega toksičnemu zakonu. Ko je dobre volje, jim da vse, ko pa je 'jezno', nazaj vzame vse, kar jim je dalo, ponazori.  

Znanstveniki svarijo, da bi lahko že ena močnejša nevihta mesto uničila za vedno. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in neodzivnosti države pa je preselitev za vse prebivalce skupnosti na varno še vedno precej oddaljena.