"Imeli smo zelo mokro pomlad in suho, toplo poletje, zato so rastline pognale zelo majhne korenine," pravi 31-letni nizozemski kmet Bastiaan Blok. Njegov letošnji pridelek čebule ne dosega običajnih standardov. Vseh 117.000 kilogramov čebule je namreč majhne velikosti, kot šalotke. "Polovica jih je bila manjša od 40 milimetrov in običajno ta velikost ne gre niti v predelavo," je dejal. 

Takšne čebule običajno ne bi poslali na trg. "Verjetno bi jih prodali za majhno ceno za biomaso, ali pa morda na Poljsko za čebulno olje," je pojasnil.

Krivec za tako slabo letino so neugodne vremenske razmere. "Preveč je mokro in hladno, ali pa preveč toplo in suho, in vmes ni normalnega obdobja za rast," je pojasnil vpliv podnebnih sprememb na pridelavo zelenjave. 

Nizozemska je največja izvoznica kmetijskih pridelkov v Evropi, vendar se tudi tam vse več kmetov sooča s pridelki, ki po obliki in velikosti ne dosegajo standardov za prodajo na trgu. Zato je pred mesecem dni socialno podjetje No Waste Army zagnalo akcijo na platformi za množično financiranje. Potrošnikom ponuja prehranske zabojčke, ki vključujejo juhe, omake, testenine, pijače in marmelade, izdelane iz rešenega sadja in zelenjave. Blok pa je tako uspel izprazniti svoje skladišče in eno leto dela na teh pridelkih ni šlo v nič. 

Thibaud van der Steen, soustanovitelj No Waste Army, pravi, da se kmetje zaradi vse pogostejših vremenskih ekstremov, povezanih s podnebnimi spremembami, vse težje prilagajajo sodobnim standardom popolnosti. "Povprečni potrošnik je navajen kumar, ravnih kot sveče. Toda vsak, ki ima zelenjavni vrt, ve, da sta le dve ali tri od desetih kumar ravni, ostale pa imajo različne oblike," pravi. Za idealno obliko zelenjave so potrebne idealne vremenske razmere, še dodaja, teh pa, kot pravijo kmetje, več ni. 

Na Nizozemskem so zabeležili najmokrejšo jesen, zimo in pomlad v zgodovini. Takšne vremenske razmere pa so ogrozile pridelavo špinače in krompirja. Kar 61 odstotkov nizozemskih kmetov poroča o izgubi pridelkov zaradi ekstremnih vremenskih razmer, povečalo pa se je tudi število bolezni, setev pa je pogosto zamujena ali celo izpuščena. "Potrošniki in trgovine se morajo navaditi na občasno prazne police s pridelki, ki imajo kratko sezono, kot je špinača ... Pa tudi na nepravilno oblikovane brstični ohrovt in brokoli," dodaja.

A kmetje pravijo, da morajo tudi sami spremeniti prepričanje, da morajo biti pridelki popolni. Ti so namreč kljub manj privlačnemu videzu enako okusni. Kot pravi kmet Jaap Fris: "Niso lepi, a so še vedno užitni." Upajo, da se bodo tega začeli zavedati tudi potrošniki.