Kot smo že poročali, je t. i. uvožena deforestacija povezana s številnimi izdelki, ki jih najdemo na policah evropskih supermarketov. Soja, palmovo olje in goveje meso so proizvodi z najvišjo stopnjo uvožene deforestacije v EU. Sledijo lesni izdelki, kakav in kava. Povpraševanje EU po teh dobrinah povzroča tudi uničevanje negozdnih ekosistemov, kot so travišča ali mokrišča, ki so prav tako kritično ogroženi. A k težavi ne prispeva le prehranski sektor. 

Kako pa denimo na svetovne gozdove vpliva papirna industrija?  Kot odgovarja Nina Tome iz društva za sonaraven razvoj Focus, s katero smo se pogovarjali o deforestaciji, je celulozno-papirna industrija eden največjih industrijskih sektorjev na svetu in ima velik vpliv na svetovne gozdove. Sektor, ki proizvaja izdelke, kot so pisarniški in kataloški papir, higienski papir in embalaža na osnovi papirja, predstavlja 13–15 % celotne porabe lesa in porabi 33–40 % vsega industrijskega lesa, s katerim se trguje po svetu, pojasnjuje.  

Pomemben izdelek iz lesa je tudi viskoza ali rajon, ki se pogosto uporablja v modni industriji, dodaja Tometova. Vsako leto se poseka več kot 200 milijonov dreves, iz katerih se izdelujejo celulozne tkanine, pri čemer nekatera drevesa izvirajo iz primarnih in ogroženih gozdov, druga pa iz nasadov, ki so nadomestili gozdove in v osnovi povzročili uničenje gozda. 

Zakaj moramo zaščititi gozdove? 

Gozdovi imajo izjemno pomembno vlogo za življenje na Zemlji, saj zagotavljajo kisik, hrano, vodo in zavetje, našteva Tometova iz društva za sonaraven razvoj Focus. Tri četrtine kopenskih vrst živijo v gozdovih. Tudi ljudje smo odvisni od gozdov. So vir 75 % svetovnih zalog pitne vode. Čistijo zrak in proizvajajo kisik, zagotavljajo nam naravne vire. 

Poleg tega pa imajo še eno izredno pomembno funkcijo. Gozdovi namreč predstavljajo eno najboljših zaščit pred segrevanjem planeta. Iz ozračja vsrkajo tretjino ogljikovega dioksida, ki letno nastane ob proizvodnji energije in hrane, v industriji ter pri transportu. Gozdovi med drugim regulirajo temperaturo zraka in padavinski režim, ki ne vpliva samo na mikroklimo in lokalno vremensko dogajanje, temveč tudi na podnebje celotne regije, v nekaterih primerih pa celo na globalni ravni. Eden takih primerov je tropski deževni gozd Amazonije – njegovo krčenje se že odraža v dvigu temperature ozračja in spremembah padavinskega režima na celotnem planetu, spomni. 

Vsako leto na globalni ravni posekamo 10 milijonov hektarjev gozdov

Čeprav so gozdovi ključni za naše preživetje, jih prekomerno uničujemo, opozarjajo v Focusu: "Vsako leto na globalni ravni posekamo 10 milijonov hektarjev gozdov. To je velikost ozemlja petih Slovenij. Hitrost krčenja pa lahko ponazorimo s tem, da vsaki dve sekundi izgine za nogometno igrišče gozda. To je manj časa, kot ga potrebujemo, da žogo brcnemo z enega konca igrišča na drugega. Če stopnjo hitrosti izgube gozda prenesemo na slovensko pokrajino, pa vsakih sedem minut izgine za Blejsko jezero (145 ha) gozda," ponazarjajo v Focusu.

Okoljske organizacije, združene v kampanji #Together4Forests, tako pozivajo nacionalne vlade, naj omejijo prispevek EU k uničevanju gozdov in ekosistemov ter kršitvam človekovih pravic po svetu. 

Vzporedno z izginjanjem svetovnih gozdov namreč skokovito naraščajo emisije toplogrednih plinov, pravi Tometova: "Kar 10 % antropogenih emisij CO₂ je posledica deforestacije. Krčenje gozdov in spremembe ekosistemov po vsem svetu so del krize biotske raznovrstnosti in podnebne krize. Drevesa absorbirajo in skladiščijo CO₂, ko jih uničujemo, pa tega (skupaj z ostalimi toplogrednimi plini) spustijo v ozračje. Poleg tega deforestacija ogroža preživetje staroselskih in lokalnih skupnosti. Gozdovi so sistem, ki nam omogoča življenje. Zaščita gozdov je nujna za naš obstoj in njegovo kakovost."

V Sloveniji imamo dolgo zgodovino sonaravnega upravljanja gozdov, naši gozdovi so v relativno dobrem stanju, a največjo grožnjo predstavljajo ravno podnebne spremembe, ki jih uničevanje svetovnih gozdov intenzivira, poudarja sogovornica: "Podnebne spremembe močno vplivajo na naše gozdove. Leta 2014 so naše gozdove močno prizadele naravne ujme, ki so posledica podnebnih sprememb. Tudi lubadar se je po slovenskih smrekah tako zelo razširil zaradi višanja temperature. Po podatkih MKGP je bilo zaradi ujm, povezanih s podnebnimi spremembami, med letoma 2014 in 2018 v gozdarstvu več kot 350 milijonov škode." 

Kako bi morala Evropska unija s pomočjo zakonodaje urediti to področje in kaj bi morala na tem področju storiti Slovenija?

Desetletja so lahko podjetja v EU uvažala blago ne glede na škodo, ki je nastala zaradi proizvodnje v državah proizvajalkah. Evropska unija postaja z regulacijo tega področja prvi akter na mednarodnem trgu, ki je storil korak proti končanju svetovne deforestacije, povezane s potrošnjo. 17. novembra je Evropska komisija namreč objavila predlog uredbe na področju uvoza in izvoza blaga, povezanega z deforestacijo in degradacijo gozdov, spomni Tometova.  Po uredbi bodo morali vsi gospodarski subjekti, ki izvajajo uvozno-izvozno dejavnost, in trgovci (razen trgovci v kategoriji malih in srednje velikih podjetij), ki delujejo na evropskem trgu, pred uvozom blaga in izdelkov iz držav, v katerih množično izsekavajo gozdove, dokazati, danjegova  proizvodnja ni povzročila uničevanja gozdov. Enako bo veljalo za izvoz tega blaga s trga EU, pojasnjuje. 

Podjetja bodo morala vzpostaviti 'sisteme dolžne skrbnosti'(ang. due diligence) za spremljanje, obravnavanje in blaženje negativnih vplivov proizvodnje blaga na gozdove v državi proizvajalki. To pomeni, da če bodo morala podjetja, če bodo želela uvažati blago iz držav, v katerih množično izsekavajo gozdove, najprej dokazati, da proizvodnja tega blaga ni povzročila uničevanja gozdov. Pri tem se ne bodo smela zanašati na certifikacijske sheme. Sistem dolžne skrbnosti bo veljal za celotno dobavno verigo blaga ali izdelka, torej za vsako posamezno surovino in za vsakega posameznega dobavitelja. Uredba bo veljala za vsa podjetja, ki delujejo na evropskem trgu, in ne le za podjetja s sedežem v EU.

Dolgo pričakovano zakonodajo na tem področju v Focusu pozdravljajo, a menijo, da vsebuje precej vrzeli in zato ne bo dovolj učinkovita, da bi zaščitila svetovne gozdove in ljudi, ki tam živijo: "Skrbi nas, da uredba v trenutni obliki kaže predvsem na željo EU, da bi 'očistila' svoje dobavne verige, ne pa da bi zares znižala stopnjo deforestacije in degradacije gozdov na svetovni ravni. Naloga držav članic in Evropskega parlamenta je, da uredbo zaščitijo pred lobiranjem interesnih skupin, zaradi katerega bi popolnoma zvodenela, obenem pa jo izboljšajo, da bo postala to, kar je njen osnovni namen: učinkovito orodje, s katerim bo EU prevzela vodilno vlogo v boju proti uničevanju gozdov svetovnega pomena."  Vlado Republike Slovenije pozivajo, naj bo v svojem stališču do predlagane uredbe ambiciozna.