Velikonočnica igra namreč glavno vlogo v novem dokumentarnem filmu, s katerim obeležujejo že desetletja prizadevanj za varstvo narave na širšem območju Boča, Haloz in Donačke gore, kjer se nahaja 32 zavarovanih območij. Prav zaradi pestrosti živalskih in rastlinskih vrst je vključeno tudi v evropsko naravovarstveno omrežje Natura 2000. 

Med najbolj znanimi vrstami tu je prav velikonočnica, ena redkih predstavnic stepskih rastlin v Sloveniji, ki ima veliko zgodovinsko in simbolno vrednost. Nahajališče velikonočnice na Boču je med najbolj obiskanimi prav v spomladanskem času okoli velike noči, so sporočili s projekta Živi z Naturo 2000. Kratek dokumentarni film Velikonočnica – Simbol varstva narave Boča je delo naravoslovnega fotografa, režiserja in producenta Mateja Vraniča, so sporočili iz zavoda za trajnostne rešitve Štirna.  

Velikonočnica, imenovana tudi veliki kosmatinec, velikonočna roža ali ušivka, je ime dobila po krščanskem prazniku velike noči, saj se pojavi v zelo zgodnji pomladi. Cveti od februarja do sredine aprila: "O dolžini življenja posamezne rastline ne vemo veliko, a zanesljivo živijo več desetletij. Velikonočnica je ena redkih predstavnic stepskih rastlin pri nas in se pojavlja le v vzhodni Sloveniji. Nahajališča v Sloveniji predstavljajo zahodni rob sicer bolj kontinentalnega območja zemljepisne razširjenosti. V zadnjih desetletjih je kljub velikim naporom za varstvo in ohranjanje slovenskih nahajališč opažen upad številčnosti populacij," poudarjajo v zavodu za trajnostne rešitve Štirna. 

Posebne straže

Na stotine prostovoljnih ur članov PD Poljčane je bilo že porabljenih za vzdrževanje infrastrukture na Bočki ravni, za skrb za ohranjanje nahajališč in usmerjanje obiskovanja v času cvetenja. Že vrsto let tako s svojimi aktivnostmi skrbijo, da bi se velikonočnica ohranila.

Da bi zaščitili velikonočnico, zavarovano vrsto z veliko simbolno vrednostjo za Slovenijo, prostovoljci pod okriljem PD Poljčane namreč vsako leto postavijo posebno stražo. Boč v času cvetenja velikonočnice obišče okoli 4000 obiskovalcev. Večina jih pride, da bi občudovali znanilko pomladi in uživali v naravi. Zaradi pametnih telefonov z zmogljivimi fotoaparati pa številni vstopajo na rastišče in pohodijo ali odlomijo majhne popke cvetov. Težava so tudi nenadzorovane živali, ki prosto vstopajo na območje in celo jedo cvetove velikonočnice, je za naš portal že razložil Kovačič iz PD Poljčane. 

Približuje se torej čas cvetenja te cvetlice, katere populacija, kot je za naš portal že razložil izredni profesor  dr. Jernej Jogan s Katedre za botaniko in fiziologijo rastlin ljubljanske Biotehniške fakultete, usiha. Poleg Boča je le še nekaj nahajališč, a skupaj število cvetočih primerkov ne preseže tisoč, s tem da na Boču zadnja leta cveti le še okoli sto rastlin.

Štajerski Triglav: zavetje velikonočnice z bogatimi gozdovi in suhimi travniki

Velikonočnica pa ni edini zaklad tega območja. Na območju Boča, Haloz in Donačke gore prevladujejo bukovi gozdovi, na posebnih rastiščih pa najdemo toploljubne združbe hrasta z gabrom in javorja na pobočnih gruščih: "Na suhih travnikih so pogoste tudi kukavičevke, poznane tudi kot divje orhideje. Med živalskimi vrstami Nature 2000 ima območje ustrezne razmere za življenje hroščev (alpski in bukov kozliček, brazdar, močvirski krešič, rogač, škrlatni kukuj), metuljev (črtasti medvedek), netopirjev (dolgokrili netopir, mali in veliki podkovnjak, širokouhi netopir, veliki navadni netopir), dvoživk (hribski urh) in rakov (navadni koščak)."

Boč, imenovan tudi štajerski Triglav, predstavlja najvzhodnejši del Karavank. Zaradi pestrosti kraških pojavov (kraške jame, kraški izviri, vrtače, požiralniki) velja za območje osamelega krasa. Takšna pestrost kraških pojavov v tem delu Slovenije je izjemno redka. Na tem območju je malo obdelovalnih površin, med njimi so najpogostejši travniki in pašniki, še poudarjajo v zavodu Štirna.