Rezultati najnovejše raziskave organizacije Feedback EU so pokazali, da v Evropski uniji vsako leto zavržemo okoli 153 milijonov ton hrane, kar je 15 ton več, kot jo uvozimo, so izračunali. Količina zavržene pšenice samo v EU je približno ekvivalent polovici ukrajinskega izvoza pšenice in četrtini izvoza drugega žita, piše The Guardian. 

Frank Mechielser, direktor Feedback EU, je ob tem izpostavil, da je v času naraščajočih cen hrane in življenjskih stroškov škandal, da EU zavrže potencialno več hrane, kot jo uvozi. Izpostavil je, da je zdaj čas, da EU določi pravno zavezujoče cilje, da do leta 2030 prepolovi količino zavržene hrane od njive do mize, da se spopade s podnebnimi spremembami in izboljša prehransko varnost. 

Glede na podatke Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) so bile svetovne cene hrane avgusta v povprečju osem odstotkov višje kot leto poprej, podražitev je delno posledica vojne v Ukrajini. Cene pšenice, koruze in soje so letos celo presegle rekorde iz časa vrhunca svetovne finančne krize leta 2008. Abdolreza Abbasian iz FAO je poudaril, da je ere poceni hrane konec in da bodo cene hrane najverjetneje ostale visoke tudi potem, ko bo konec vojne, ki divja v Ukrajini, poroča The Guardian. "Zaradi energetske krize, stanja z gnojili, negotovosti v svetu in podnebnih sprememb se moramo sprijazniti, da cene hrane ne bodo več nikoli na ravni izpred desetletja," je dejal.

Odpadna hrana tretji največji povzročitelj toplogrednih plinov

Kot smo že poročali, podatki kažejo, da v EU zavržemo kar 20 % vse hrane, ki je bila pridelana za prehrano ljudi, odpadna hrana pa je tretji največji povzročitelj toplogrednih plinov. Na ravni Evropske unije porabimo za pridelavo hrane, ki jo potem zavržemo, toliko vode, kot je je v treh Ženevskih ali pa v kar 267 Bohinjskih jezerih, so izračunali na ministrstvu za okolje. 

Globalno gledano vržemo stran toliko hrane, kot jo pridelamo na pridelovalni površini, veliki za kar 635 Slovenij. V razvitih državah, kjer imamo svežo in poceni hrano vedno na voljo, tako med odpadke romajo ogromne količine odvečne hrane, hrane s pretečenim rokom uporabe ali celo sveže hrane. A pri tem se moramo zavedati, da smo zaradi hrane, ki je mogoče sploh ne zaužijemo, izsekali gozdove, na izumrtje obsodili številne rastlinske in živalske vrste, preselili avtohtona prebivalstva in degradirali prst.

Še več, zavržena hrana prispeva k povečevanju izpustov toplogrednih plinov, saj z razgradnjo organskih odpadkov nastaja toplogredni plin metan, ki v primerjavi z ogljikovim dioksidom še intenzivneje vpliva na globalno segrevanje. Vpliv zavržene hrane na okolje sega še nekoliko dlje – skupaj s hrano namreč zavržemo tudi ogromne količine vode in energije. Na ravni Evropske unije denimo za pridelavo hrane, ki jo potem zavržemo, porabimo toliko vode, kot je je v treh Ženevskih ali pa v kar 267 Bohinjskih jezerih, so izračunali na ministrstvu. Po podatkih Statističnega urada RS več kot polovica vse odpadne hrane v Sloveniji izvira iz gospodinjstev. Leta 2020 je to pomenilo 68 kg odpadne hrane na prebivalca, od tega kar 27 kg še užitne hrane, so še spomnili na ministrstvu.