V pljučih sveta vsakih 17 sekund posekajo drevo, kar pomeni 1,5 milijona dreves na dan. Leta 2021, ko je stopnja deforestacije v Amazonskem gozdu skokovito porasla, je bilo posekanih 474, osem milijonov dreves, nepredstavljive številke predstavi Natália Suzuki, raziskovalka družbenih realnosti brazilskega podeželja iz organizacije Reporter Brasil. Je raziskovalka, novinarka in doktorska študentka političnih ved, predvsem na področju politik, ki se borijo proti suženjskem delu. Je poznavalka problematike deforestacije, problemov masovne živinoreje in okoljskih vplivov dobavnih verig, ki segajo do potrošnikov v EU. 

Kako so padla drevesa na drugem koncu sveta povezana z našimi krožniki? 

In kot pripoveduje, so padla drevesa, ki zdaj ne proizvajajo več kisika, povezana s hrano, ki se znajde na policah evropskih supermarketov. Pod vladavino Bolsonara se je nezakonito krčenje gozdov od leta 2018 do 2021 povečalo za kar 57 odstotkov. 90 odstotkov površine gozdov so posekali, da so tam vzpostavili prostor za živinorejo in pridelavo krme za živinorejo. Brazilska živinoreja povzroči kar petino skupnih emisij ogljikovega dioksida, ki so posledica krčenja gozdov. 

Tako meso kot soja za krmo živali v Evropi se nato znajdeta na našem trgu, izpostavlja Suzuki. Tako je lahko tudi lokalno pridelan piščanec, ki si ga privoščimo za nedeljsko kosilo, povezan z deforestacijo v Braziliji, saj je povsem možno, da so ga hranili s sojo z brazilskih plantaž. Zato bi morali potrošniki poleg izvora končnega izdelka zahtevati več transparentnosti tudi za vse ostale dele dobavne verige, poudarja Suzuki. 

Iz suženjskih razmer od leta 2022 rešili več kot 57.000 delavcev

Govedoreja in gojenje monokulture soje nista edini panogi, ki sta povezani s spornimi okoljskimi praksami v Braziliji. Najbolj sporne panoge, kot ugotavljajo v organizaciji Reporter Brazil, končni pridelki ali surovine, ki se znajdejo v evropskih potrošniških košaricah, so še pridelava pomaranč, kave in kakava. 40 odstotkov kave, pridelane v Braziliji, in 50 odstotkov pomarančnega soka so izvoženi v Evropo, velik delež predstavlja tudi sladkor. 

Kot je ponazorila Suzukijeva, so delavci na brazilskih plantažah v teh panogah in seveda tudi v živinoreji pogosto izkoriščani, včasih pa povsem razčlovečeni. Iz suženjskih razmer je bilo na brazilskih plantažah od leta 1995 rešenih več kot 57.000 delavcev. Skoraj polovica jih je bila rešenih iz območja Amazonije. 

Kot opisuje Suzuki, obstaja več načinov izkoriščanja delavcev na plantažah: prisilno delo in zadolževanje delavcev, ki nato s težaškim delom odplačujejo dolg. Za primer pove zgodbo o 100 letih suženjstva, ko so bile tri generacije ene izmed lokalnih skupnosti v Amazoniji prisiljene pridobivati slamo za izdelavo metel, da bi poplačale svoje dolgove. 

Delavci večkrat živijo v ponižujočih in nedostojnih razmerah za delo, ki si jih pri nas težko predstavljamo. Fotografije tako pripovedujejo zgodbo razčlovečenja delavcev, ki spijo kar na deskah in v šotorih ter živijo v katastrofalnih higienskih razmerah. 

Pogosto nimajo dostopa do stranišča ali prostorov, kjer bi se lahko umili. Večinoma na voljo nimajo neoporečne vode in primerne hrane za opravljanje težaškega dela. Delavci se soočajo z nepredstavljivim tempom dela, saj so plačani po učinku. Za primer Suzukijeva pove, da en delavec na plantaži sladkornega trsa v povprečju na dan poseka 20 ton. Neverjetni izmerjen rekord pa je 32 ton. 

Ena izmed večjih uvoznic pomarančnega soka iz Brazilije je Nemčija, zato je glede na predvidevanja velika verjetnost, da je kozarec pomarančnega soka na evropskem trgu povezan s suženjskimi pogoji dela. Zaskrbljujoč je tudi morebiten vpliv na zdravje. V Braziliji namreč uporabljajo 1600 pesticidov, od tega je 40 odstotkov takšnih, ki so v EU prepovedani. Tako so denimo ugotovili, da je ena izmed bolj znanih svetovnih verig kavarn po svetu stregla kavo, ki je bila v Braziliji pridelana s prepovedanimi pesticidi v Evropski uniji. Kot poudarja Suzuki, pa na potrošnika, čeprav je ta seveda odgovoren za svoje potrošniške odločitve, nikakor ne moremo zvaliti vse odgovornost za takšen izkoriščajoč poslovni model. Rešitve morajo tako biti sistemske. 

Umazana lista podjetij, ki kršijo delavske pravice 

Kot primer dobre prakse odvetnik Carlos Eduardo Silva, ki je je aktiven v ruralnih sindikalnih gibanjih že od leta 2005 in je poznavalec brazilskega ruralnega vsakdana, aktivno pa zagovarja človekove pravice in izvaja monitoring dobavnih verig, izpostavlja seznam več kot 180 brazilskih umazanih podjetij, ki izkoriščajo delavce na plantažah. To je za podjetja močan udarec za ugled, dobijo pa tudi visoke finančne kazni, zato večkrat želijo podkupiti oblasti, da jih izbrišejo iz seznama, pripoveduje Silva. Pisali smo že o zakonodaji, ki bi lahko izboljšala to problematiko na ravni EU. Vsa podjetja, ki delujejo na evropskem trgu, bodo morala zdaj ob uvažanju blaga iz držav, kjer množično izsekavajo gozdove, najprej dokazati, da proizvodnja tega blaga ni povzročila uničevanja gozdov, a predlog je poln vrzeli, so opozorili pri Focusu. 

Septembra je bil posek amazonskega deževnega gozda v Braziliji izveden v največjem obsegu za ta mesec doslej, kažejo danes objavljeni podatki. Satelitski posnetki kažejo, da je bilo uničenih 1455 kvadratnih kilometrov gozda. Izsekano območje je enako 25-kratni površini newyorškega Manhattna. Gre za največji posek za mesec september od začetka spremljanja leta 2015, je poročala STA. 

Bolsonaro je tarča kritik zaradi uničevanja velikih delov brazilskega amazonskega pragozda. Odkar je januarja 2019 prevzel vodenje države, se je povprečen letni posek glede na desetletje prej povečal za 75 odstotkov. Najhujše leto je bilo leto 2019, ko je bilo uničenih 9178 kvadratnih kilometrov gozda. Čeprav je do konca letošnjega leta še tri mesece, pa je to že drugo najhujše od začetka spremljanja podatkov, in sicer je bilo izkrčenega 8590 kvadratnih kilometrov gozda.

Sogovornika zato upanje za izboljšanje razmer polagata tudi v drugi krog predsedniških volitev v Braziliji, v katerem se bo Jair Bolsonaro pomeril z nekdanjim predsednikom Luizom Inaciom Lulo da Silvo. Slednji je v prvem krogu dobil 48 odstotkov glasov, Bolsonaro pa 43 odstotkov. A najpomembnejša je vzpostavitev odgovornega delovanja podjetij, ki bi morala nadzorovati vsak člen svoje dobavne verige in zmanjšati število posrednikov med njimi in proizvajalci. Potrošnike spodbujata, naj bodo radovedni in sprašujejo, od kod je vsaka sestavina, ki se znajde na njihovih krožnikih.