Evropski parlament je sprejel odločitev, ki globoko razočara in vzbuja skrb za prihodnost naših gozdov ter svetovnih podnebnih ambicij. S potrditvijo predloga Evropske komisije za zamik izvajanja Uredbe EU o izdelkih brez krčenja gozdov (EUDR) za 12 mesecev ter dodatnimi spremembami, ki zakon občutno slabijo, so evropski poslanci storili korak nazaj v boju proti uničevanju gozdov. Glasovanje je bil prvi večji preizkus za okoljsko zakonodajo EU po junijskih volitvah, ki so prinesle močnejšo desnico v Evropskem parlamentu. Gre za očiten napad na zakonodajo, ki je del Evropskega zelenega dogovora. Konservativni poslanci Evropske ljudske stranke (EPP), ki je tudi politična skupina Ursule von der Leyen, so vodili prizadevanja za oslabitev zakona, ki so ga sprva podpirali, so sporočili iz društva za sonaraven razvoj Focus. 

Uredba EU o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov (EUDR) je zakon, za katerega so se nevladne organizacije borile skoraj deset let. Nebrzdano širjenje intenzivnega kmetijstva je krivo za več kot 90 odstotkov uničevanja svetovnih gozdov. In potrošnja v EU ima pomembno vlogo pri tem. Uvoz kmetijskih izdelkov v Evropo je drugi največji povzročitelj krčenja gozdov na svetu, pojasnjuje Nina Tome iz društva za sonaraven razvoj Focus. Podjetja bodo morala tako prvič dokazati, da v nobeni fazi dobavne verige ne prihaja do krčenja gozdov. Z namenom zaščite svetovnih gozdov in podnebja je EUDR prepovedal dajanje nekaterih proizvodov, povezanih s krčenjem ali degradacijo gozdov po vsem svetu, na trg EU ter njihov izvoz s trga EU. Uredba zajema sedem vrst blaga – les, palmovo olje, sojo, kavo, kakav, kavčuk in govedo, pa tudi večino proizvodov, ki so proizvedeni iz teh primarnih proizvodov, med drugim nestrojene kože, usnje, čokolado, oglje in (potiskan) papir.  Gre za prvi tovrstni zakonodajni akt na svetu in pomemben korak za zmanjšanje vloge potrošnje EU pri uničevanju gozdov po svetu.

Izničili bi potencial uredbe pri preprečevanju degradacije gozdov v Evropi 

A EU je zdaj sprejela spremembe, ki bodo zakon oslabile, opozarjajo. "Svetovno podnebje in biotska raznovrstnost sta se znašla na robu zmogljivosti, znanstveniki pa so izdali zadnje opozorilo glede podnebne krize. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je reševanje podnebnih sprememb označila za največjo odgovornost in priložnost našega časa. Zato še toliko bolj presenečajo nevarni predlogi sprememb EUDR, ki jih je Evropski parlament sprejel prejšnji teden. Hud udarec uredbi je prišel že konec oktobra, ko je Komisija predlagala enoletni zamik začetka izvajanja EUDR, a sprejete spremembe, če bodo potrjene, pomenijo, da bo zakon postal nefunkcionalen," svari Tometova. 

EUDR določa, da morajo podjetja za vsak izdelek, ki ga dajo na trg EU, navesti geolokacijo mesta pridelave ter dokazati, da je bil izdelek pridelan v skladu z nacionalno zakonodajo ter brez krčenja in degradacije gozda na tej lokaciji. Spremembe, ki jih je sedaj predlagala EPP, pa uvajajo izjeme iz t. i. držav brez tveganja za deforestacijo. To v praksi pomeni, da pravila ne bodo veljala za blago in proizvode iz teh držav. Ta sprememba bo – če jo države članice sprejmejo in uveljavijo – spodkopala temelje zakona, uničila namen sistema sledljivosti izdelkov in otežila uveljavljanje zakonodaje, pojasnjuje. 

Amandmaje je Evropski parlament sprejel 14. novembra 2024. Če bodo spremembe v pogajanjih sprejete, bodo uvedle novo kategorijo držav brez tveganja" za deforestacijo, ki bo podjetja oprostila zahtev po skrbnem preverjanju na območju celotne države. Namen EPP (predlagatelj sprememb) je jasen – vrzel je bila oblikovana za izvzetje držav članic EU iz zakona. S tem bi se izničil potencial uredbe pri preprečevanju degradacije gozdov oziroma zaščito naravnih gozdov v Evropi, pojasnjuje Tometova. 

Nastale bi 'trgovinske oaze'  

Spremembe ustvarjajo vrzel – uvedba kategorije držav brez tveganja za deforestacijo bi omogočila podjetjem, da se izognejo skrbnemu preverjanju. Tako bi lahko proizvode, povezane s krčenjem gozdov, pred uvozom prepeljali skozi države brez tveganja, kar bi ustvarilo trgovinske oaze", svarijo. 

Predlagana merila za določanje države brez tveganja" za deforestacijo dejansko ne odražajo tveganja krčenja ali degradacije gozdov. Predlagano merilo za ocenjevanje držav razvoj gozdne površine (forest area development) upošteva zgolj površino drevesnega pokrova, ne pa stanja gozdov. Z drugimi besedami, če se izsekajo primarni gozdovi, ki so ključni za shranjevanje ogljika in zaščito biotske raznovrstnosti, nato pa se zasadijo monokulturne drevesne farme – po možnosti celo v povsem drugem delu države – EUDR ne bi veljal.

Spremembe bi lahko sprožile spore v Svetovni trgovinski organizaciji 

Spremembe bi lahko povzročile razlike med državami članicami EU glede izvajanja EUDR, kar bi ogrozilo enotni trg EU. Glede na razlago spremembe bi lahko večina držav imela oceno brez tveganja. Na primer, če uporabimo podatke FAO in merila gozdnih površin iz leta 1990, bi lahko bile vse države EU, razen Švedske in Portugalske, uvrščene v to kategorijo.  Ker spremembe pomenijo, da EUDR za večino EU držav ne bi veljala, bi to zagotovo sprožilo spore v Svetovni trgovinski organizaciji. WTO zahteva, da je pravilo, kot je EUDR, sorazmerno s ciljem, ki ga želi zakonodajalec doseči, in temelji na objektivnih, nediskriminatornih merilih, česar pa ta sprememba ne izpolnjuje, pravi sogovornica. 

25 držav od 27 zavrnilo spremembe 

Veliko podjetij spremembam nasprotuje, saj bi te povzročile nestabilnost v dobavnih verigah in ogrozile obstoječe naložbe v skladnost z uredbo. Podjetja pozivajo k ohranitvi v njeni prvotni obliki, pove Tometova.

"Dobra novica je, da je 25 od 27 držav (vse razen Italije in Luksemburga) zavrnilo spremembe parlamenta. Tako Svet kot Komisija vztrajajo na stališču le eno leto zamika. Vendar pa parlament ne popušča, zato se pogajanja (trialog) nadaljujejo. Tudi če se bo do konca leta zadeva izšla na način "le zamik", je zelo verjetno, da naslednje leto pričakujemo več poskusov odstranitve degradacije iz EUDR in/ali evropskih držav iz EUDR," dodaja.  

Katere skupine so vplivale na spremembe? 

Potem ko je bila pomladi lansko leto Uredba sprejeta, se je začelo intenzivno lobiranje velikih kmetijskih in prehranskih korporacij. In najostrejše nasprotovanje EUDR ni prišlo iz tujine, temveč kar iz EU same. Sprožil ga je avstrijski kmetijski minister Norbert Totschnig v imenu kmetijskega in gozdarskega lobija, ki govori o nepotrebnih obremenitvah za njihovo proizvodnjo govedine in lesa z nizkim tveganjem, razlaga Tometova. "Avstrijska živinorejska industrija je sokriva za krčenje tropskih gozdov, saj porablja brazilsko sojo za živalsko krmo. Med 20 članicami EU, ki so nasprotovanje Avstrije podprle, je tudi Slovenija. Glavni očitek je bil, da se bo močno povečala birokracijo za evropske kmete in gozdarje," razloži Tometova. "Na EK so pritiskali tudi zunanji trgovski partnerji, kot so Brazilija, Indonezija in Kitajska, ki so zakonu glasno nasprotovali, obenem pa si je veliko podjetij prizadevalo za uskladitev z novimi pravili in zakonodajo podpirajo," pravi.  

Glavni razlog, ko je oktobra Komisija objavila načrte o enoletnem zamiku izvajanja, je bil, da nekatera podjetja še niso pripravljena na začetek veljavnosti EUDR. Vendar ta zakon ni od včeraj, v pripravi je že več let. Po sprejetju EUDR so podjetja imela 18 mesecev za pripravo izvajanja, kar je dovolj časa, so prepričani v Focusu. Kot meni Tometova, je velik del krivde tudi na Evropski komisiji, ki je zavlačevala z objavo podpornih dokumentov, ki so potrebni za učinkovito izvajanje zakona. Kljub številnim pozivom držav izven EU, nevladnih organizacij in posameznih podjetij niso objavili dokumentov, kot so ažurni odgovori na pogosto zastavljena vprašanja, smernic za implementacijo Uredbe in pravil za primerjalno analizo.