Tragični dogodki, kot se je zgodil na 3343 metrov visoki gori na severu Italije, bodo v prihodnosti vedno bolj pogosti, svarijo znanstveniki. Ti opozarjajo, da je tragedija nov primer, ki dokazuje strašljivo moč posledic podnebnih sprememb. Dan po grozljivi tragediji, ko je ledenik na italijanski Marmoladi pod seboj pokopal vsaj sedem življenj, so številni strokovnjaki in raziskovalci opozorili, da je bil izjemen vročinski val v Italiji zagotovo eden izmed dejavnikov, ki je vplival na tragedijo. Ta je po vsej verjetnosti krivec, da so se stopile večje količine ledu, piše The Guardian. Kot je povedal predstavnik gorskih reševalcev Walter Milan, je bilo te dni na gori namreč 'ekstremno vroče'. Temperature so se na vrhu namreč povzpele na za ta vrh ekstremnih deset stopinj Celzija, kar je za temperaturo na vrhu takšne gore nekaj povsem nenormalnega, je izpostavil. Italijanski strokovnjaki za ledenike predvidevajo, da bo ta ledenik v naslednjih 25 do 30 letih povsem izginil, že zdaj pa je izgubil večino svojega volumna. 

Kot je pojasnil prof. Jonathan Bamber iz Univerze v Bristolu, se Dolomiti to zimo zaradi nizkih količin snežnih padavin borijo s sušo. V kombinaciji z neobičajno visokimi temperaturami v regiji pa se ledeniki posledično hitro talijo. Del ledenika, ki se je odlomil, je postal v tako toplih razmerah, ki so v Dolomitih prav zdaj, izjemno nestabilen, je pojasnil in opozoril, da bodo takšne tragične zgodbe v prihajajočih letih žal postale vedno bolj pogoste in se zagotovo pojavljale tudi v drugih gorovjih.

Na ledenike vpliva več dejavnikov 

Glaciolog prof. Poul Christoffersen iz Univerze v Cambridgeu je izpostavil, da je kolaps ledenika na gori Marmolada naravna katastrofa, ki je neposredno povezana s podnebnimi spremembami. Ledeniki na visokih nadmorskih višinah, kot je Marmolada, so pogosto precej strmi in se za stabilnost zanašajo na nizke temperature pod nič stopinj Celzija, pojasnjuje. Toda podnebne spremembe pomenijo vedno več stopljene vode, ki posledično sprošča toploto, ta pa segreva led, če voda ponovno zmrzne, ali pa dvigne ledenik s skale pod njim in povzroči nenaden propad oz. kolaps ledenika. Katastrofalni kolapsi ledenikov, kot je ta, postajajo vse pogostejši, svari. Vemo, da se planet segreva in da se led tali, a način, kako toplejše temperature vplivajo na ledene strukture v gorovjih, je kompleksen, na ta proces vpliva več dejavnikov. Ledeniki so vedno bolj nestabilni in bolj nagnjeni k temu, da povzročajo smrtonosne plazove. 

Kot dodaja raziskovalec Jacques Mourey iz Univerze de Lausanne v Švici, kjer raziskuje vpliv podnebnih sprememb na športne aktivnosti v gorah, je vročinski val morda bil eden izmed sprožilcev za plaz, a dolgoročni vpliv podnebnih sprememb je verjetno počasi oslabil ledenik do točke, ko se je ta zrušil pod pritiskom, je pojasnil. "Ko se ledenik tali, to pomeni, da nastaja voda, ki doseže dno ledenika, ko doseže dno skale, pa povzroči drsenje ledu in to povzroči snežni plaz," je opisal. 

V tem primeru je k nesreči poleg visokih temperatur botrovalo tudi to, da je bila v zgornjem delu ledenika velika razpoka, in če ne bi bilo te razpoke, bi se lahko temu scenariju izognili, ocenjuje Mourey. Ledenik je bil tako najverjetneje oslabljen zaradi toplejših temperatur, meni tudi on: "Ko postaja vedno topleje, led postaja manj in manj stabilen." Kot opozarja, je to dokaz, da podnebne spremembe že vplivajo na gorništvo in zimske športe. Ker so ledeniki v gorah vedno bolj oslabljeni, plezalci usodo vedno bolj jemljejo v svoje roke, je sklenil. 

Slovenija se segreva bolj kot druge države v EU. Kaj to pomeni za razmere v gorah? Kaj čaka obiskovalce v prihodnosti?

Kako podnebne spremembe rušijo ravnovesje tega na spremembe zelo občutljivega sistema? Kot je za naš portal že pojasnil Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, podnebne spremembe pomenijo tudi več padavin v obliki dežja in manj v obliki snega, večjo intenziteto padavin, večje količine v krajših časovnih intervalih, premik oz. zamik časa prvega in zadnjega sneženja ter nižanje največje sezonske skupne višine snežne odeje. To pomeni manj pogoste, a nič manj silovite, in po obsegu enako velike ali še celo večje snežne plazove, razloži Pavšek.

Rušenje ravnovesja se, kot poudarja, kaže predvsem v pogostejših izrednih vremenskih dogodkih. Po nekaterih od njih potrebuje narava dlje časa, da spet vzpostavi ravnovesje. Kot našteva Pavšek, to pomeni pospešeno taljenje snežišč in ledenikov, kar s seboj prinese težje, počasnejše in nevarnejše gibanje po razgaljenem, zdaj kopnem, a prej zasneženem površju. Poveča se nevarnost ledeniških izbruhov in stalnih snežišč na osojnih strminah, npr. podstenskih melišč. Zaradi hitrejšega in intenzivnejšega preperevanja kamnin, denimo skal in sten, je večja nevarnost za skalne podore in odlome ter hkrati manjša zanesljivost opornih točk, zato je treba bolj preudarno izbirati varovališča. Hitrejši odtok vode in daljša sušna sezona pa povečata možnost za silovitost poplavnih dogodkov in požare v svetu, v katerem je gašenje oteženo oz. ki je ponekod nedostopno. Zgodnejša presahnitev gorskih vodnih virov pomeni, da morajo pohodniki s seboj vzeti večjo dnevno količino vode na osebo. 

Taljenje permafrosta oz. stalno zamrznjenih tal pomeni večjo nevarnost za skalne podore ter blatne in drobirske tokove ter ogroženost in prilagoditve nekaterih planinskih koč.

Slovenska ledenika izginjata

Prisotnost ledenikov je ključna za obstoj gorskih ekosistemov, hkrati pa predstavljajo enega pomembnejših virov pitne vode za širše regije v njihovi okolici. Po podatkih Evropske agencije za okolje (EEA) bi lahko do leta 2100 izginilo do 84 % evropskih ledenikov. Tako znaten umik ledenikov bi predstavljal nepovrnljivo spremembo za naše okolje, zato je pomembno, da si jih družba na vseh ravneh prizadeva ohraniti.

Taljenje ledenikov je pereč globalni okoljski problem, in kot pove Pavšek, je trenutno najbolj skrb vzbujajoče taljenje ledenikov na polarnih območjih na obeh poloblah, arktični in antarktični: "Tu gre za ogromne razsežnosti. Izginotje antarktičnega ledenika Thwaites, katerega površina meri več kot deset Slovenij in ki je kar stokrat večji od ledene police Larsen B, katere spektakularno razpadanje smo prav tam pred leti spremljali s 'satelitskimi' očmi, bi povzročilo več kot polmetrski dvig gladine svetovih morij. Taljenje permafrosta sprošča tudi metan, razmeroma kratkoživ, a zelo reaktiven plin, ki je tudi pod oceanskim dnom."

Oba slovenska ledenika pod Triglavom in Skuto se tanjšata in krčita, še posebej od druge polovice 80. let 20. stoletja, razlaga Pavšek. Zadnji dve leti sta sicer 'stabilna': ''Velikost ledeniške krpe pod Triglavom, ostanka nekdaj pravega ledenika z ledeniškimi razpokami in premikanjem – danes obojega ni več –, se v zadnjih dveh desetletjih ni bistveno spremenila. Bolj pa se spreminja oz. koleba sneg, ki ga pokriva vso talilno dobo od maja do oktobra ali le njen del." Kot spomni, smo pravo ledeno površje nazadnje videli v začetku jeseni 2019, od takrat ju bolj ali manj v celoti prekriva sneg zadnjih snežnih sezon, torej je led – kar ga je še ostalo – varno shranjen. A poudarja, da je to prehoden pojav, ki se je v zadnjih desetletjih zgodil že nekajkrat: "Na dolgi rok pa izginjata."