"Na cesti pred našo hišo lahko dnevno naštejemo okoli 150.000 vozil. To je grozljivo. Vsako priložnost izkoristimo, da pobegnemo iz mesta," pripoveduje Becker-Battaglia. Ocenjuje se, da v Evropi od 40.000 do 130.000 ljudi na leto umre za posledicami izpostavljenosti onesnaženemu zraku, katerega vzrok je promet. Constnaze, ki skupaj s svojo družino prebiva v  Düsseldorfu, v tožbi za čistejši zrak v mestu sodeluje v imenu svojih otrok: "Zaslužita si odrasti zdrava, v čistem okolju. Življenje v mestu s seboj ne bi smelo nositi tveganja, da zaradi onesnaženosti zraka zbolita in do konca življenja trpita posledice." 

Skupina sedmih tožnikov, tako v prvem takšnem primeru v Nemčiji, trdi, da je zaradi onesnaženosti zraka ogroženo njihovo zdravje in da jih oblasti ne zaščitijo dovolj. Med njimi so astmatiki, ki živijo v Berlinu, Münchnu, Frankfurtu in Düsseldorfu, torej v štirih od sedmih največjih mest v Nemčiji. Kot poroča BBC, trdijo, da dihajo zrak, ki ima štirikrat do petkrat višjo koncentracijo onesnaževal, ki jih Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) označuje za še sprejemljive.    

Stopnje onesnaženosti zraka v Nemčiji so v skladu z nemško zakonodajo, vendar tožniki opozarjajo, da se mora zakon spremeniti, da bo odražal nove smernice WHO. Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2021 namreč znižala priporočene meje onesnaževal zraka, saj obstajajo številni dokazi o nevarnosti onesnaženega zraka. Nemška agencija za okolje je sporočila, da so zvezne dežele odgovorne za ocenjevanje kakovosti zraka in ukrepajo, če so mejne vrednosti prekoračene. "Priporočene vrednosti WHO so priporočila, ki niso pravno zavezujoča," je v odzivu na tožbo dejal tiskovni predstavnik nemške agencije za okolje. 

Sodišče EU: Nemčija v letih od 2010 do 2016 kršila najvišje letne dovoljene ravni NO2

Sodišče EU je sicer junija lani razsodilo, da je Nemčija v letih od 2010 do 2016 na 26 od 89 mestnih območij, med njimi v Berlinu, Münchnu in Hamburgu, kršila v skladu z evropsko zakonodajo najvišje letne dovoljene ravni dušikovega dioksida (NO2), plina iz dizelskih motorjev, ki povzroča zdravstvene težave, je poročala STA. 

Nemčija je sicer v zadnjih petih letih izboljšala kakovost zraka, zlasti med zaustavitvami gospodarstva v času pandemije covida-19. Po podatkih nemškega ministrstva za okolje je leta 2016, zadnje leto, ki ga zajema sodba sodišča, državne omejitve onesnaženosti kršilo 90 mest, do leta 2019 pa se je ta številka znižala na 25, medtem ko je lani, v času izbruha pandemije, koncentracije presegalo le še šest mest. Nemčija je bila ena od šestih držav, ki jih je zaradi kršitve zakonodaje na sodišče leta 2018 poslala Evropska komisija. Enako je namreč doletelo Francijo, ki je tožbo prav tako izgubila, Madžarsko, Italijo, Romunijo in zdaj že bivšo članico EU Veliko Britanijo. Takrat je komisija ocenila, da okoli 400.000 ljudi v EU umre zaradi onesnaževal, ki jih vdihavajo, je še poročala STA. 

Sodišče je denimo lani Franciji naložilo rekordno kazen zaradi onesnaženega zraka v višini 10 milijonov evrov. Glavno francosko upravno sodišče je pojasnilo, da vladni ukrepi ne zadoščajo za izboljšanje kakovosti zraka, ker se nekateri morda ne bodo izvajali, njihovi verjetni učinki pa niso bili ustrezno ocenjeni. 

 Onesnažen zrak vsako leto povzroči do sedem milijon prezgodnjih smrti 

Svetovna zdravstvena organizacija je lani objavila posodobljene smernice in priporočila o kakovosti zraka. Da onesnaženost zraka v večini evropskih držav ostaja pereča težava, opozarja tudi Evropska agencija za okolje. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je onesnažen zrak drugi vodilni vzrok smrti zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni – takoj za kajenjem tobaka. Nove znanstvene raziskave izpostavljajo predvsem ranljivost otrok, kajti zgodnja izpostavljenost onesnaženemu zraku ima lahko dosmrtne zdravstvene posledice. Svetovna zdravstvena organizacija poroča, da onesnažen zrak vsako leto povzroči do sedem milijonov prezgodnjih smrti po svetu, v Evropski uniji pa do približno 400.000 – samo pri nas kar 1700. 

V srednji in vzhodni Evropi so težava zlasti individualna kurišča, v velikih mestih zrak onesnažuje dušikov dioksid, v južni Evropi pa ozon, ki nastaja pri tleh, je poročala STA.  V večini članic EU je bila leta 2019 presežena količina vsaj enega od onesnaževal, katerih dopustne meje postavlja EU. Agencija je sicer predstavila najnovejše uradne podatke za leto 2019 in prve delne podatke za leto 2020. Gre za meritve z več kot 4500 merilnih postaj v 40 evropskih državah, je EEA zapisala na spletni strani. Pri delcih PM10 je 21 držav, od tega 16 članic EU, leta 2019 beležilo preseganje dovoljenih dnevnih koncentracij na ravni EU, 31 pa jih je presegalo koncentracije nad strožjimi omejitvami Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za leto 2005.

Pri delcih PM2,5 je omejitve EU presegalo sedem držav, od tega štiri članice EU, omejitve WHO pa 28 držav. Ravni ozona pri tleh so bile glede na standarde EU previsoke v 24 državah, od tega 19 članicah Unije. V vseh državah pa so bile te ravni višje od standardov WHO. Nenazadnje podatki o dušikovem dioksidu kažejo, da je glede na zahteve tako EU kot WHO meje presegalo 22 držav (18 članic EU).

V srednji in vzhodni Evropi kurjenje trdih goriv za ogrevanje domov in rabo v industriji zvišuje koncentracijo trdih delcev v zraku, pa tudi benzopirena, ki je kancerogen. Izpostavljenost drobnim delcem vodi v srčno-žilne bolezni, raka pljuč in druge bolezni, ki so vzrok prezgodnje smrti. V velikih mestih je medtem težava dušikov dioksid, zlasti zaradi cestnega prometa. Dušikov dioksid je povezan z astmo in težavami z dihanjem. Ozon, ki nastaja pri tleh zaradi onesnaževal, nastalih ob človeški aktivnosti v kombinaciji z vročino in sončno svetlobo in je problem zlasti v južni Evropi, pa je povezan s srčno-žilnimi boleznimi, draži pa tudi oči, nos in grlo, opozarja EEA.