Zadnja leta so ljubitelji snega, ki si želijo belih praznikov, predvsem v nižinah, praviloma razočarani. Zakaj v Sloveniji v povprečju zapade vedno manj snega? Kot pojasnjuje naš hišni prognostik Rok Nosan, smo imeli že v preteklosti, med letoma 1950 in 1980, ko podnebne spremembe še niso bile tako izrazite, po nižinah več zelenih kot belih božičev, zaradi dviga temperatur v zadnjih desetletjih pa se je verjetnost za bel božič še dodatno zmanjšala: ''Po uradnih podatkih se je povprečna temperatura zraka v Sloveniji od sredine prejšnjega stoletja dvignila za okoli dve stopinji Celzija, in ravno to je glavni vzrok, da po nižinah namesto snega vse pogosteje dobimo le dež, ali pa mešanico dežja in snega, ki seveda ne pričara prave zimske idile. Če pa že zapade večja količina snega, se ta zaradi pogostejših odjug običajno tudi hitro stali.''

 Toplejše zime pomenijo, da rastlinam pogosteje grozijo kasnejše pozebe

Podnebne spremembe nam prinašajo tudi vse več ekstremnih vremenskih dogodkov, vse pogosteje pa smo deležni tudi t. i. stacionarnih situacij, ko določen tip vremena nad nami vztraja dalj časa, razlaga Nosan. Toplejše zime in pomladi tako prinašajo zgodnejši začetek vegetacijskega obdobja, s tem pa rastlinam pogosteje grozijo kasnejše pozebe, pojasnjuje. 

Manjša količina padavin in višje temperature pozimi pomenijo tudi manjšo zalogo vode, povezano s pomladanskim taljenjem snega, kmetijska in hidrološka suša pa se okrepi v poletnih mesecih, ko se pomanjkanju padavin pridruži še povečano izhlapevanje. 

Ob poletnih nevihtah se lahko zaradi višjih temperatur sprosti več energije, kar pomeni večjo pogostost pojava debelejše toče in vetrolomov, z višanjem temperature pa se je precej povečala tudi intenzivnost jesenskih padavinskih dogodkov, kar je v zadnjih 20 letih pripeljalo do že več katastrofalnih poplav, ki imajo sicer 50-, 100- ali celo 200-letno povratno dobo, še izpostavlja. 

Podnebne spremembe se po svetu sicer kažejo različno, poudarja Nosan: ''Najbolj so se ogreli polarni predeli, saj nezaledenela morska površina vpije bistveno več Sončeve toplote, kar le še bolj segreva to območje. Povsem drugače je nad severnim Atlantikom, kjer se je ozračje v zadnjih 150 letih celo nekoliko ohladilo. Zaradi taljenja arktičnega ledu se namreč proti jugu zlivajo ogromne količine mrzle vode, ki hladijo severni Atlantik in posledično tudi zrak nad njim.''

Trend je jasen: sneženih zim vedno manj 

Kot kažejo dolgoletne meritve Agencije za okolje, sneg v povprečju vsako novo desetletje prekriva tla od dva do štiri dni manj kot v desetletju pred tem. Kot dodaja Nosan, se prav tako zmanjšuje tudi količina zapadlega snega, in sicer za okoli deset odstotkov na desetletje.

Na uradni meteorološki postaji v Ljubljani je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja (1960–1969) namreč skupaj zapadlo 12 metrov in 32 centimetrov snega, v zadnjem desetletnem obdobju (2011–2020) pa le pet metrov in 52 centimetrov, kar je več kot polovico manj kot pred 50 leti.

''Seveda to še ne pomeni, da ne bomo imeli v prihodnosti še kakšne s snegom radodarne zime, a kljub temu je trend jasen. Zaradi dviga temperatur in spremenjenih vremenskih vzorcev je mrzlih in sneženih zim vse manj,’'  izpostavlja Nosan.

Tudi v višjeležečih alpskih dolinah v Sloveniji je snega v povprečju vse manj. Pri Agenciji za okolje so pripravili zanimivo grafiko, ki prikazuje, da je bilo v zadnjih 60 letih v Ratečah zelenih devet božičev, od tega jih je bilo kar pet v zadnjih desetih letih.

Medtem v visokogorju ni zaznati večjih sprememb v trajanju in višini snežne odeje. Po najvišjih vrhovih je namreč pozimi kljub višjim temperaturam še vedno dovolj hladno, da sneži, se bo pa to verjetno, ob nadaljnjem ogrevanju ozračja čez nekaj desetletij spremenilo.

Žal obeti za vse ljubitelje snega tako niso najboljši, pravi Nosan: ''Po pesimističnem scenariju bomo imeli ob koncu stoletja po nižinah še za polovico manj dni s snežno odejo, kot znaša povprečje zadnjih 20 let. V visokogorju pa se bo snežna odeja zaradi obilnejših zimskih padavin verjetno najprej povečala, proti koncu stoletja pa zmanjšala.''

Najbolj mrzla zima 20. stoletja:  na Babnem polju –36,9 stopinje Celzija, snežna odeja prekrila Dubrovnik, led prekril Tržaški zaliv 

V zadnjih desetih letih najbolj izstopa zima 2012/2013, ko je v večjem delu nižin od oktobra do aprila skupno zapadlo od 1,5 do 3 metre snega. Še precej več snega sta bili deležni Notranjska in Kočevska, lokalno tudi okoli pet metrov.

Ta zima sicer ni bila zelo mrzla, so bile pa temperature ravno pravšnje, da je večina padavin padla v snegu. Najobilnejše sneženje nas je zajelo ob koncu februarja, ko je na jugu Slovenije kraje nad 500 metrov nadmorske višine prekrila več kot meter debela snežna odeja, pripoveduje Nosan.

Bistveno hladnejša je bila zima 1928/1929, ki kljub razmeroma toplemu decembru velja za najbolj mrzlo zimo 20. stoletja. Prvi spust sibirskega zraka je sledil takoj po novem letu, ko je začelo snežiti na kopna tla in v le nekaj dneh je ponekod zapadlo do 80 centimetrov snega, 20-centimetrska snežna odeja pa je sredi januarja prekrila celo Dubrovnik. Zaradi sneženja in vetra so nastajali visoki snežni zameti. Zamrznile so številne reke in jezera, led je v večjem obsegu prekril celo Tržaški zaliv. Hud mraz se je razširil nad vso Evropo. Temperature so se v januarju in februarju pogosto spuščale 20 in več stopinj Celzija pod ničlo, opisuje Nosan.

Pri nas je najhujši mraz pritisnil 3. februarja, ko so po podatkih Agencije za okolje v Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem izmerili –33,1, v Babnem Polju pa neuradno kar –39,6 stopinj Celzija. Celo ob morju so se temperature spustile do –14 stopinj Celzija. V kleteh je zamrzovalo vino, v hlevih živina. Številne šole so bile zaradi mraza in snežnih zametov zaprte. Zaradi hudega mraza so pokala drevesa. Še posebej prizadete so bile oljke na Goriškem, opisuje.

Najbolj snežena je bila zima 1951/1952, ko so v Ljubljani izmerili rekordnih 146 centimetrov snega, v Bohinju pa kar 250 centimetrov. O izjemnosti takratnega dogajanja veliko pove podatek, da v prestolnici, od takrat nismo nikoli več izmerili več kot en meter snega. Plazovi so na Gorenjskem in Primorskem pokopali več vasi. Zaradi snežne ujme so mobilizirali moške, ki so pomagali ujetim v snegu, pripoveduje Nosan.

Izjemno dolga in ostra je bila tudi zima 1962/1963, ko je sneg ležal kar tri mesece in pol. V Murski Soboti se je temperatura spustila do –31 stopinj Celzija. Zadnja prava in dolga zima je bila leta 1986/1987. V Murski Soboti je bilo –29 stopinj Celzija, v Ljubljani pa so izmerili 89 centimetrov snega, sklene Nosan.