Kot smo poročali, je Svetovna zdravstvena organizacija letos sprejela strožje smernice o kakovosti zraka. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je onesnažen zrak namreč drugi vodilni vzrok smrti zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni – takoj za kajenjem tobaka.

Onesnaženost zraka je bila v Evropi tudi leta 2019 pogost razlog za prezgodnje smrti in bolezni, je pokazala nedavna analiza Evropske agencije za okolje (EEA). Ta razkriva, da je leta 2019 zaradi izpostavljenosti drobnim delcem PM 2,5 umrlo 307.000 ljudi, med katerimi bi jih 178.000 lahko preživelo, če bi države upoštevale zadnje smernice za čistejši zrak. 

Kot so novembra sporočili z EEA, so na zdravje prebivalcev EU vplivali trije veliki onesnaževalci: drobni delci, dušikov dioksid in prizemni ozon. Največ smrti, 307.000, so povzročili drobni delci, medtem ko je do 40.400 prezgodnjih smrti posledica kronične izpostavljenosti dušikovemu dioksidu, do 16.800 prezgodnjih smrti pa posledica izpostavljenosti prizemnemu ozonu. Kot so pojasnili raziskovalci, se zaradi različnih korelacij med temi tremi onesnaževalci smrti ne da združiti v eno številko, je poročala STA. 

Pot do izpolnjevanja teh smernic je še dolga

"Zaostritev smernic WHO je posledica novih znanstvenih spoznanj, da so ta onesnaževala škodljiva za zdravje prebivalcev že pri nižjih koncentracijah, kot so sprva predvidevali. Pot do cilja, da bi v svetu zmanjšali te presežne koncentracije, pa je še dolga," pove Simona Perčič, dr. med., spec. javn. zdrav., z NIJZ.  

Nove smernice WHO tako prinašajo tudi nižje dovoljene koncentracije za šest klasičnih onesnaževal: PM2,5, PM10, SO2, NOx, CO2 in O3. 

Kot pojasnjujejo na Agenciji za okolje (ARSO), izmerjene vrednosti onesnaževal v zraku v Sloveniji vrednotimo s standardi kakovosti, ki jih predpisuje slovenska oz. evropska zakonodaja, in ta se za zdaj še ne spreminja: "Smernice WHO za kakovost zraka so po večini strožje od te zakonodaje in že zdaj jih za marsikatero onesnaževalo ne dosegamo."

Kot sicer pravi Perčičeva, je v Sloveniji onesnažen zrak problem, vendar še zdaleč ne tako velik, kot na primer v velemestih drugod po Evropi (Ženeva, Barcelona, Pariz) ali celo po svetu (Indija, Kitajska, Pakistan).

Najbolj onesnažena so v Sloveniji mesta v kotlinah pozimi, ko nastopi temperaturna inverzija (Ljubljana, Celje, Zasavje) in se zračna onesnaževala zadržujejo in nabirajo v kotlinah. Posebej visoke koncentracije dosežejo v času prometnih konic (zjutraj, popoldne), pojasnjuje Perčičeva. 

Po podatkih Arsa smo letos od začetka oktobra do danes imeli dve krajši obdobji povišanih ravni delcev PM10, ko je bil prisoten temperaturni obrat, ki onemogoča razredčevanje izpustov tako iz kurilnih naprav kot tudi drugih virov delcev PM10. 

Na večini merilnih mest po Sloveniji je bila v teh obdobjih dan ali dva presežena mejna dnevna vrednost 50 ug/m3. Vsota prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 od začetka leta do konca oktobra še na nobenem merilnem mestu ni presegla števila 35, ki je dovoljeno za vse leto. Največ, 22 preseganj, je v Državni merilni mreži za spremljanje kakovosti zunanjega zraka zabeleženih na prometnem merilnem mestu v Murski Soboti na Cankarjevi cesti, kjer se izpustom iz malih kurilnih naprav pridružijo še izpusti iz prometa, so pojasnili. 

Onesnažen zrak eden ključnih dejavnikov tveganja za rakava obolenja

Prejšnji teden so se na mednarodnem dogodku, ki ga je pripravil Inštitut za zdravje in okolje ''Pot do čistega in bolj zdravega zraka za preprečevanje raka''  zbrali strokovnjaki s področja okolja in zdravja, odločevalci in drugi deležniki, ki so razpravljali o sinergijah boja proti raku, povezanih z onesnaževanjem okolja kot enim ključnih dejavnikov tveganja, in implementaciji novih smernic Svetovne zdravstvene organizacije. 

Onesnažen zrak je eden ključnih dejavnikov tveganja za nenalezljive bolezni. Posameznik namreč ne more izbirati kakovosti zraka, ki ga vsakodnevno diha. Raziskave kažejo, da je onesnažen zrak eden izmed ključnih dejavnikov tveganja za rakava obolenja. Onesnaževanje zraka prispeva k podnebni krizi in predstavlja tudi javnozdravstveni problem, je  na dogodku poudarila vodja epidemiologije in registra raka na ljubljanskem onkološkem inštitutu Vesna Zadnik.

"V onesnaženem zunanjem in tudi notranjem zraku so snovi, ki povzročajo raka pri ljudeh. Obstajajo številni dokazi, ki podpirajo vzročno zvezo med onesnaženostjo zraka in pljučnim rakom. Zaradi izpostavljenosti prašnim delcem v onesnaženem zunanjem zraku ali radonu v notranjih prostorih za pljučnim rakom v Sloveniji letno zboli približno 150 oseb," je povedala.

Kaj kažejo najnovejše raziskave o povezanosti med kakovostjo zraka in zdravstvenim stanjem ljudi?

V zadnjih desetletjih so bili dodobra raziskani različni patofiziološki učinki onesnaževal zunanjega zraka na dihala in srčno-žilni sistem in objavljeni v velikih epidemioloških raziskavah, pove Perčičeva. 

Nedavno so v epidemioloških raziskavah dokazali tudi povezanost med onesnaževali zunanjega zraka in boleznimi centralnega živčnega sistema. Povezanost je bila nakazana tudi pri dolgotrajni izpostavljenosti onesnaževalom zunanjega zraka ter inzulinsko odpornostjo in sladkorno boleznijo tipa 2, tako pri odraslih kot pri otrocih, našteva. 

Glede na velikost delce klasificiramo v grobe delce (PM10) z aerodinamskim premerom od 2,5 µm do 10 µm, fine delce (PM2,5) in ultrafine delce (UFP) ali nanodelce (NP) manjše od 0,1 µm. PM2,5 in UFP lahko prehajajo po pljučnih alveolih in vstopijo v krvni obtok ter tako povzročijo različne zdravstvene učinke, pojasnjuje. 

Čim manjši so delci po velikosti, tem bolj škodljiv je njihov učinek na zdravje: "Velikost vpliva predvsem na prehajanje manjših delcev skozi membrano celic neposredno v krvni obtok in tako razširitev s krvjo po celotnem telesu ter škodljiv učinek v večini telesnih tkiv. Obstajajo tri poglavitne patofiziološke poti, ki povezujejo izpostavljenost delcem različnih velikosti z dihalnimi obolenji, srčno-žilnimi obolenji, nevrološkimi obolenji in okvaro metabolizma s sladkorno boleznijo tipa 2." 

Kot pojasnjuje, je pomemben dejavnik trajanje izpostavljenosti onesnaženemu zraku. Poleg tega se različni učinki na zdravje potencirajo pri posebej ranljivih populacijskih skupinah, kot so bolniki s kroničnimi srčno-žilnimi obolenji, bolniki s kroničnimi dihalnimi obolenji, otroci in starostniki.

Ob kratkotrajni izpostavljenosti visokim koncentracijam onesnaževal zunanjega zraka lahko pride do akutnega draženja dihalnih poti z oteženim dihanjem in izcedkom iz nosu. Tudi pri kratkotrajni izpostavljenosti so posebej ogrožene ranljive populacijske skupine, kot so otroci, bolniki s kroničnimi srčno-žilnimi obolenji, bolniki s kroničnimi dihalnimi obolenji in starostniki, opozarja. Pri otrocih lahko kratkotrajna izpostavljenost visokim koncentracijam tem onesnaževal povzroči poslabšanje astme, pri starostnikih pa tudi poslabšanje kronične obstruktivne bolezni, svari.

Kako se lahko zaščitimo? 

EEA  je v poročilu predstavila tudi prednosti, ki jih prinaša izboljšanje kakovosti zraka glede na nove smernice WHO. Raziskava pa kaže tudi napredek pri načrtu EU za doseganje ničelne onesnaženosti zraka. Ta predvideva, da bi se do leta 2030 število prezgodnjih smrti zaradi izpostavljenosti drobnim delcem zmanjšalo za več kot 55 odstotkov. Podatki raziskave namreč kažejo, da je EU trenutno na dobri poti za dosego tega cilja, saj se je število teh smrti med letoma 2005 in 2019 zmanjšalo za približno tretjino.  

Najučinkovitejša ukrepa za zmanjšanje onesnaženosti zraka sta seveda prehod na nizkoogljične vire energije in zmanjšanje prometa. 

O tem je na posvetu Inštituta za zdravje in okolje spregovorili tudi minister za zdravje Janez Poklukar. Kot je poudaril, je nujno dati prednost ukrepom, ki bodo izboljšali kakovost zraka v vseh sektorjih, od transporta do energetskega sektorja in od elektrarn do industrijskih naprav. 

Ukrepati morajo tako proizvajalci in lastniki avtomobilov, kmetje, tisti, ki fosilna goriva uporabljajo v gospodinjstvih, nenazadnje pa tudi vsak od nas: "Slovenija implementira evropski načrt za premagovanje raka, ki je ključni steber Evropske zdravstvene unije. Zagotavljamo ukrepe za preprečevanje raka z zmanjšanjem izpostavljenosti onesnaženju okolja zaradi uporabe fosilnih goriv," je dejal Poklukar.

Ob tej priložnosti je Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje, poudaril: "Namen Evropskega zelenega dogovora in Ostravske deklaracije je zaščititi ter izboljšati zdravje in dobro počutje vseh ljudi, da bi preprečili prezgodnje smrti, bolezni in zdravstvene neenakosti, povezane z onesnaževanjem in degradacijo okolja."

Onesnaženost zraka zaradi fosilnih goriv vpliva tudi na nastanek raka: "Brez dvoma bodo vsi ukrepi, ki bodo zmanjšali emisije zaradi izgorevanja fosilnih goriv, vplivali tudi na zmanjšanje števila primerov raka in drugih bolezni. Zato potrebujemo konkretne ukrepe in celosten politični pristop, ki bo v celoti usklajen z najnovejšimi smernicami o kakovosti zraka WHO. S takšnim pristopom bomo naslovili in izpolnjevali druge mednarodne zaveze in strategije, kot sta Evropski zeleni dogovor in Ostravska deklaracija o okolju in zdravju."

Evropski zeleni dogovor je močno povezan z Evropskim načrtom za premagovanje raka: novim pristopom EU k preventivi, zdravljenju in zdravstveni oskrbi, zlasti s poudarkom na preventivnih ukrepih, ki obravnavajo ključne dejavnike tveganja, med katerimi je tudi onesnaženost okolja, je poudaril. 

Kaj pa lahko storimo sami?

Posebej pozorne naj bodo ranljive populacijske skupine, svetuje Perčičeva. V času povišanih koncentracij različnih onesnaževal v zunanjem zraku (prometne konice, bližina domovanja ob večjih cestah, pozimi, ko nastane temperaturna inverzija v kotlinah) se umaknemo v stanovanje in zapiramo okna. 

Stanovanja zračimo zgodaj zjutraj in zvečer.  V času povišanih koncentracij ne izvajamo telesnih aktivnosti na prostem, predvsem v času prometnih konic ob velikih cestah, izberemo lahko manj prometno območje. Otroci naj se gibajo zunaj ali naj gredo na sprehode v času, ko koncentracije padejo, pravi.

Tudi sami pa lahko prispevamo k nižjim koncentracijam različnih onesnaževal zunanjega zraka, tako da v mestih redkeje uporabljamo vozila in večkrat uporabimo kolo ali javni promet, v novejšem času pa bodo k manjši onesnaženosti prispevala tudi električna vozila. Omejimo lahko tudi individualna kurišča, ki pozimi onesnažujejo zrak predvsem v mestih, ko nastane temperaturna inverzija, še svetuje Perčičeva.