Si predstavljate, da bi bila Evropa naenkrat zavita v mraz? Kljub temu, da smo v obdobju globalnega segrevanja, ko nas skrbijo predvsem previsoke temperature, bi se v primeru, če bi se ustavil severnoatlantski morski tok (natančnej termohaline meridionalne cirkulacije v Atlantiku), lahko znašli v primežu precej nižjih temperatur. Zadnja raziskava, v kateri so najbolj temeljito doslej preiskali to možnost, je zaskrbljujoča in kaže približevanje tej točki preloma.

Raziskovalci menijo, da je manj kot 50-odstotna verjetnost, da bi se to lahko v naslednjih desetletjih zgodilo, a te možnosti ne morejo izključiti. To pa za Evropo predstavlja tako veliko tveganje, da bi morali narediti vse, da bi ta dogodek preprečili, poudarja Gregor Vertačnik iz Arsa. Rešitev pa: zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.

Kako lahko trenutno globalno segrevanje povzroči ohladitev v Evropi? 

Zaradi podnebnih sprememb se pospešeno tali led na Grenladiji. "Led, ki se lomi z obalnih ledenikov, pada v morsko vodo v obliki ledenih gora. Ker gre za sladko vodo, ki razredči morsko vodo, se ji posledično zmanjša slanost. To pa zmanjša gostoto morske vode na območju južno, vzhodno in zahodno od Grenlandije. Ta voda pride v stik s severnoatlantskim tokom, ki je topel morski tok z zelo slano vodo. Če je dotok bolj sladke vode s severa dovolj močan, lahko pride do tako močnega upada gostote, da severnoatlantski tok ne more več potoniti in se termohalina cirkulacija prekine," mehanizem morebitne ustavitve severnoatlantskega toka opiše klimatolog Gregor Vertačnik iz Arsa. 

Ker ta tok prenaša toplo morsko vodo iz ekvatorialnega dela Atlantika mimo Karibov, nato na poti proti Evropi odda zelo veliko toplote. Posredno ogreva zlasti severno in zahodno Evropo: "In če ta tok ne potone in se vrača proti Antarktiki po dnu morja, če se to kroženje ustavi, izgine pomemben vir toplote praktično za celo Evropo. Če ta tok ugasne, kar se je v preteklosti že zgodilo, se lahko obale zahodne in severne Evrope zelo močno in zelo hitro ohladijo."  

Koliko bi se lahko ohladila Evropa? 

In raziskava, objavljena v februarski izdaji znanstvene revije Science Advances, je svarilo, da so vidni zgodnji znaki porušenja toka oziroma se približujemo prelomni točki. In kot kažejo modeli, če bi se severnoatlantski tok ustavil, bi se lahko na Dunaju v nekaj desetletjih ohladilo za tri stopinje Celzija, medtem ko bi bila ohladitev v Bergnu za več kot 10 stopinj Celzija. Na Dunaju bi bila hitrost ohlajanja v mesecih od decembra do aprila 5–9 C/100 let, v ostalem delu leta 1–4 C. V Sloveniji bi bila sprememba podobna ali malo manjša, pri čemer je treba poudariti, da gre za izračun globalnega podnebnega modela, ki ima slabo prostorsko ločljivost. Za bolj točne številke za Slovenijo, bi morali imeti izračune regionalnega podnebnega modela. Glavno sporočilo je, da bi se pozimi mnogo bolj ohladilo kot poleti, izpostavlja Vertačnik. 

Kot pojasnjuje Vertačnik, je ena izmed ugotovitev članka ta, da se lahko temperature v nekaj letih na letni ravni krajevno spremenijo za nekaj stopinj Celzija. To je izredno velika sprememba, če to primerjamo s tem, da se je v Evropi v zadnjih 50 letih ozračje segrelo za dve do tri stopinje Celzija, opozarja. Večji del Evrope bi se lahko zaradi zaustavitve tega toka v nekaj desetletjih ohladil za nekaj stopinj Celzija. 

'To bi bila katastrofa za Evropo' 

Težavo vidi tudi v tem, da gredo vsi ukrepi, ki so zdaj povezani s prilagajanjem na podnebne spremembe v smeri segrevanja Evrope, da se bo spreminjala razporeditev padavin, da se bo zmanjševala količina snega. Če pa nas prizadene razpad severnoatlantskega toka, pa bomo deležni obratnih sprememb ter močnih in hitrih ohladitev z večjo količino snega, z bolj hladnim vremenom skozi celo leto, svari Vertačnik. "To bi bilo katastrofalno za Evropo, saj bi se stroški za ogrevanje enormno povečali, marsikatere zgradbe ne bi bile več primerne za bivanje, bodisi bi se podrle pod težo snega ali bi bile energetsko neustrezne. Kmetijstvo v večjem delu severne polovice Evrope bi praktično prenehalo obstajati, saj bi bilo premrzlo. Poleg tega bi bili še drugi negativni učinki na gospodarstvo in turizem v Evropi," ponazarja Vertačnik in dodaja: "To je v resnici še mnogo hujši scenarij kot globalno segrevanje, ki se dogaja v zadnjih desetletjih."

Kakšna je možnost za ta scenarij?

O konkretnih številkah je sicer nemogoče govoriti, pojasnjuje Vertačnik. Razloga pa sta pomanjkanje podatkov za daleč nazaj in ker gre za zelo zapleten proces, zato je negotovost velika: "Precej je odvisno tudi od tega, kakšni bodo nadaljni izpusti toplogrednih plinov. Raziskovalci menijo, da je manj kot 50-odstotna verjetnost, da bi se to lahko v naslednjih desetletjih zgodilo, a daleč od tega, da bi lahko to možnost izključili."  Kot opozarja, gre za katastrofalen dogodek, ki bi se mu morali izogniti za vsako ceno: "To za Evropo predstavlja tako veliko tveganje, da bi morali narediti vse, da bi ta dogodek preprečili."  Kaj lahko naredimo? Odgovor je čimprejšnjo zmanjšanje  izpustov toplogrednih plinov, da se zmanjša taljenje ledenega pokrova Grenlandije, ker je to najpomembnejši dejavnik, ki lahko ta tok ustavi, je jasen Vertačnik. Če se bo proces ustavitve toka začel vidno odvijati, namreč ne bo nobene možnosti, da bi ta proces obrnili, saj človeštvo nima za to na voljo nobene tehnologije, in Evropa bi v hladni dobi ostala ujeta vsaj nekaj stoletij. 

A to seveda ne pomeni, da bi s tem, kot bi morda kdo pomislil, ustavili del globalnega segrevanja. Točke preloma imajo namreč regionalno zelo različne učinke. Tako bi ustavitev toka celo severno poloblo ohladila, medtem ko bi se del južne poloble še bolj segrel. To bi pomenilo, da bi se deli Avstralije, južne Afrike in južne Amerike še dodatno segreli in na globalno segrevanje bi tam dobili še dodaten dvig temperature, sklene Vertačnik.