AP je obiskal Zimbabve, kjer divja ena najhujših suš v zadnjih letih. "Ne želim politi niti kapljice," novinarju AP med pretakanjem olja, ki ji ga je namenila humanitarna organizacija USAID, ki v Afriki deluje pod okriljem Svetovnega progama za hrano ZN, pove Zanyiwe Ncube. Skupaj s sinom sta med sestradano množico, ki je prejela točno odmerjeno količino jedilnega olja, stročnic in drugih osnovnih dobrin. Mladi in stari so stali v vrsti za hrano, nekateri z oslovskimi vpregami in samokolnicami, da so lahko domov odpeljali tako pomemben živež. Na pridelek se zaradi nestanovitnega vremena ne morejo več zanesti, zato je prebivalstvo skoraj v celoti odvisno od humanitarne pomoči. Tudi ta pa je vedno bolj nedosegljiva. 

ZN in USAID bosta lahko pomagala le nekaterim od 2,7 milijona ljudi na podeželju Zimbabveja, ki jim grozi lakota zaradi suše, ki je zajela velike dele južne Afrike od konca leta 2023. Ta je požgala pridelke, od katerih je odvisnih več 10 milijonov ljudi. 

Vremenski pojav El Niño, ki je eden najmočnejših doslej, slabša že tako težke razmere – krepi namreč regionalne podnebne vzorce, kar povzroča sušo in nestanovitne padavine ter vpliva na pridelavo pridelkov in izbruhe bolezni, opozarja Unicef. Kot opozarjajo, vpliv El Niña ni omejen le na sušo: "Konec lanskega leta so močna deževja in poplave prizadele dele vzhodnoafriške regije, vključno z Etiopijo, Kenijo in Somalijo. Omenjene poplave so povzročile smrtne žrtve in razseljevanje prebivalstva ter poslabšale pogoje za preživljanje. Prizadetih je več kot 5,2 milijona ljudi."

'Na polju niti enega zrna'

V Zimbabveju je El Niño porušil obstoječe vzorce padavin, kar je povzročilo dolgotrajno sušo. Družine se spopadajo z negotovostjo glede hrane, s pomanjkanjem vode in povečano ranljivostjo, vključno s tveganjem za nasilje in izkoriščanje. V istem času se država spopada tudi z izbruhi kolere in otroške paralize, kar lahko vodi v globoko krizo za otroke, posledice naštevajo pri Unicefu. 

39-letna Ncube bi zdaj običajno pobirala svoje pridelke – hrano zanjo, njena dva otroka in nečakinjo, za katero skrbi. Mogoče bi ji ostalo še kaj za prodajo, pripoveduje za AP. A najbolj suh februar v Zimbabveju v njenem življenju je temu naredil konec. Obupana pripoveduje: "Na poljih nimamo ničesar, niti enega zrna. Vse je požgalo."

Podnebni pretresi ogrožajo otroke 

Unicef opozarja, da katastrofalne razmere ne vladajo le v Zimbabveju. Predsednik Malavija je zaradi posledic El Niña razglasil izredne razmere v 23 od 28 okrožij v državi. Pomanjkanje padavin, poplave in dolgotrajna sušna obdobja so povzročili hudo škodo na pridelkih in pridelavi hrane, kar je prizadelo dva milijona gospodinjstev, kar po ocenah znaša 9 milijonov ljudi, od tega 4,59 milijona otrok.

V Južnem Sudanu so med najbolj ogroženimi zaradi podnebnih sprememb prav otroci in mladi. Zaradi ekstremnega vročinskega vala so oblasti nedavno odredile zaprtje šol za dva tedna, otrokom pa svetovale, naj se zadržujejo v zaprtih prostorih, saj naj bi zunanje temperature dosegle 45 stopinj Celzija. Ukrepi bodo vplivali na 2,2 milijona učencev.

V Zambiji je vlada zaradi suše, ki je prizadela 6,5 milijona ljudi, od tega 3 milijone otrok, nedavno razglasila nacionalne izredne razmere. Pred sušo so državo prizadele uničujoče poplave, ki so še zaostrile izbruh kolere v državi, pri čemer je bilo zabeleženih več kot 22.000 primerov obolenj, nesorazmerno veliko pa je bilo prizadetih otrok. Zaradi naraščajočih temperatur in omejenih vodnih virov so se mnoge družine znašle na robu preživetja, otroci pa se soočajo s povečanim tveganjem za podhranjenost, dehidracijo in bolezni. Po pričakovanjih bo letos v tej državi 2,4 milijona ljudi resno ogroženih zaradi pomanjkanja hrane.

Na jugu Madagaskarja, kjer je hudo podhranjenih že več kot 262.000 otrok, mlajših od 5 let, naj bi padavine po napovedih povzročile novo humanitarno krizo. "Podnebna kriza je resnična grožnja otrokom in skupnostim v vzhodni in južni Afriki. Podnebni pretresi vplivajo na elemente, ki jih otroci potrebujejo za preživetje in razvoj, vključno s čisto vodo, hrano, zavetjem, učenjem in varnostjo. Zapiranje šol onemogoča razvoj in napredke otrok na področju izobraževanja. Skupnosti, ki so odvisne od kmetijstva, se soočajo z izgubo pridelka, zaradi česar so otroci podhranjeni ali prisiljeni v otroško delo, da bi lahko družinam zagotovili dohodek. Zaradi ovir pri dostopu do pitne vode so otroci izpostavljeni boleznim, ki ogrožajo njihovo preživetje in povzročajo prisilno razseljevanje," opozarja Eva Kadilli, UNICEF-ova regionalna direktorica za vzhodno in južno Afriko.