Raziskave na to temo so bile zbrane v posebni izdaji znanstvene revije  Paediatric and Perinatal Epidemiology. Znanstveniki so med drugim odkrili, da so višje temperature lahko povezane s hitrejšim pridobivanjem teže pri dojenčkih, kar posledično poveča tveganje za debelost v kasnejših obdobjih življenja. Višje temperature so ponekod povezali tudi z nekaj višjim tveganjem za prezgodnja rojstva in z višjim številom sprejetih malčkov v bolnišnice na izredno vroče dneve. 

Za komentar o novih raziskavah tveganj v povezavi s podnebnimi spremembami smo zaprosili Gorazda Kavška, predstojnika Kliničnega oddelka za perinatologijo (KOP) UKC Ljubljana. Kot opozarja, so tovrstne študije zanimive, a imajo svoje omejitve. Kot izpostavlja, so retrospektivne in kohortne, to pa pomeni, da je možnost pristranosti relativno velika, prav tako so relativne tudi razlike. 

Ocenjuje, da je tematika izredno zanimiva in aktualna: "Vsekakor ekstremni vremenski pojavi vplivajo tudi na perinatalne kazalce. Lahko tudi posredno, saj ekstremni pojavi spreminjajo tudi socialno vedenje in življenje nasploh (prehrana, dostopnost do zdravstva ...), ne bi pa upal tega zapisati s preveč bombastičnim naslovom."

Kot poudarja, pri nas kljub vsemu klimatske spremembe niso tako ekstremne in v retrospektivnih populacijskih podatkih na prvi pogled tako ne opažajo bistvenih sprememb. Poleg tega je še veliko dejavnikov, ki jih prinaša sodobna družba in prav tako lahko vplivajo na perinatalne rezultate, na primer hormonski motilci (iz okolja, prehrana ...), ki jih glede vpliva na reproduktivno zdravje ravnokar raziskujejo tudi pri nas. Rezultatov sicer še nimajo. 

Kot sklene, verjetno globalne podnebne spremembe posredno ali neposredno že vplivajo na reproduktivno zdravje, so pa bombastični naslovi in trditve izven strokovnih okvirov, da na primer gozdni požari povečujejo možnosti za gastroshizo izven konteksta in kot taki nepotrebni: "Gozdni požar namreč v vsakem primeru nima dobrih učinkov na zdravje ljudi." 

 Kaj so raziskovali? 

Guardian povzema raziskave, v katerih so ugotavljali povezave med onesnaženjem zraka zaradi izgorevanja fosilnih goriv in zmanjšano plodnostjo. Kot je izsledke raziskav komentiral urednik posebne izdaje prof. Gregory Wellenius iz Univerze v Bostonu, začenjajo znanstveniki odkrivati pomembne vplive podnebne krize na zdravje otrok vse od njihovega spočetja: "To je težava, ki vpliva na prav vsakega od nas po vsem svetu. Ekstremni vremenski dogodki bodo postali vedno močnejši in pogostejši." 

Tako sta dve novi študiji denimo raziskovali povezavo med visokimi temperaturami in prezgodnjimi rojstvi. Ena je preučevala skoraj milijon nosečnic v Avstraliji od leta 2005 do 2014. Tri odstotke nosečnic od teh je rodilo pred 37 mesecem nosečnosti. Raziskovalci so ugotovili, da so imele nosečnice, ki so se teden dni pred rojstvom nahajale v petih odstotkih najbolj vročih lokacij, 16 odstotkov višje možnosti za prezgodnje rojstvo. "Tveganje za prezgodnje rojstvo se bo najverjetneje povečevalo s pričakovanim povišanjem globalnih temperatur in vedno pogostejšimi vročinskimi valovi. To je razlog za zaskrbljenost." S temi besedami je raziskavo pospremil vodja študije Edward Jegasothy iz Univerze v Sydneyu.  

Druga raziskava je analizirala 200.000 rojstev od leta 2007 do leta 2011 na območju Texasa, kjer so ljudje navajeni na vročino. Vključili so tudi obdobje, ki je bilo zabeleženo kot najbolj vroče poletje v Texasu, in sicer leto 2011.  Četrtina nosečnic je bila med nosečnostjo vsaj en dan izpostavljena zelo vročemu vremenu. Tveganje za prezgodnje rojstvo je bilo 15 odstotkov višje po izjemno vročih dneh, so zaključili. Tveganje je bilo še višje za še posebej zgodnja rojstva, torej za rojstva pred 28 tednom nosečnosti. Zdravstvena opozorila med vročinskimi valovi morajo nujno naslavljati nosečnice, tako svetujejo raziskovalci. Zakaj  vročina povzroča prezgodnja rojstva, še ni raziskano, a kot predvidevajo, bi lahko ta spodbujala sproščanje hormonov, ki sprožijo porod. 

Na zelo vroče dni se je tudi povečalo število otrok, sprejetih v intenzivne enote v New Yorku, pa razkriva še ena raziskava. V njej so raziskovalci preučili 2.5 milijona sprejemov v bolnišnico v zadnjih osmih letih in ugotovili, da je dvig maksimalnih temperatur pomenil 2.4 odstotka povečanja sprejemov v bolnišnice pri mlajših od petih let. Malčki namreč izgubljajo več tekočine kot odrasli in težje uravnavajo telesno temperaturo, zato sodijo med ranljive skupine. 

Raziskava iz Izraela pa nakazuje na možno povezavo med vročino in hitrim pridobivanjem teže v prvem letu življenja. Raziskovalci so analizirali 200.000 rojstev in odkrili, da so imeli dojenčki, ki so bili izpostavljeni višjim temperaturam petkrat višje tveganje za hitro pridobivanje teže. Kot so ocenili raziskovalci iz Hebrew University v Jeruzalemu, ima to raziskovalno delo pomembne implikacije tako za področje podnebne krize kot za področje epidemije debelosti. Gre za zanimive hipoteze, ki jih je vredno analizirati naprej, je ocenil Wellenius.