Kazniva dejanja zoper okolje so četrta najpogostejša kriminalna dejavnost na svetu in so poleg trgovine z drogami, orožjem in ljudmi eden glavnih virov prihodkov za organizirane kriminalne združbe. Komisija je decembra 2021 predstavila predlog o kazenskopravnem varstvu okolja v EU, da bi se spoprijeli z vse večjim številom kaznivih dejanj zoper okolje, pojasnjujejo v Evropskem parlamentu. Zato so poslanci včeraj sprejeli razširjen seznam kaznivih dejanj in sankcij. "Nova direktiva odpira novo stran v zgodovini Evrope in ščiti pred tistimi, ki škodujejo ekosistemom in prek njih tudi zdravju ljudi. To pomeni konec okoljske nekaznovanosti v Evropi, kar je ključno in nujno," je za Euronews ob tej priložnosti poudarila Marie Toussaint, poslanka evropskega parlamenta iz skupine Zelenih. 

Direktiva zajema tudi velike gozdne požare, obsežno onesnaženje zraka, vode in tal ... 

In če so se doslej okoljski kriminalci pogosto izognili zapornim kaznim, jim bodo oblasti odslej lažje stopile na prste. Evropski parlament je v torek potrdil nova pravila o okoljski kriminaliteti in z njo povezanimi sankcijami. Kot naštevajo v Evropskem parlamentu, sta se na seznamu kaznivih dejanj zoper okolje znašla tudi nezakonita trgovina z lesom in izčrpavanje vodnih virov. Nova direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2023 je bila sprejeta s 499 glasovi za, 100 proti in 23 vzdržanimi glasovi. Vključuje posodobljen seznam kaznivih dejanj, kot so poleg nezakonite trgovine z lesom in izčrpavanja vodnih virov tudi resne kršitve zakonodaje Unije o kemikalijah in onesnaževanje, ki ga povzročajo ladje. "Poslanke in poslanci so poskrbeli, da direktiva zajema tudi tako imenovana kvalificirana kazniva dejanja, kot so veliki gozdni požari ali obsežno onesnaženje zraka, vode in tal, ki vodijo v uničenje ekosistema in so zato primerljivi z ekocidom," so po glasovanju sporočili iz Evropskega parlamenta.  Zagovorniki kriminalizacije ekocida, ki je opredeljen kot nezakonita dejanja, storjena z zavedanjem, da lahko povzročijo resno ali dolgoročno škodo okolju, so optimistični, saj menijo, da posodobljena direktiva, čeprav beseda ekocid ni izrecno zapisana, kriminalizira ekocid, poudarjajo v Evropskem parlamentu. 

Desetletje v zaporu 

 Za posamezna kazniva dejanja je predvidena do desetletna zaporna kazen, poudarjajo: "Posameznike ali predstavnike podjetij, ki storijo kazniva dejanja zoper okolje, bo lahko doletela zaporna kazen. Njeno trajanje bo odvisno od tega, kako dolgotrajna, huda ali popravljiva je povzročena škoda. Kvalificirana kazniva dejanja se bodo lahko kaznovala z osemletno zaporno kaznijo, v primeru smrti desetletno, druga kazniva dejanja pa s petletno zaporno kaznijo." Globe za podjetja bodo znašale do 5 % svetovnega prometa ali 40 milijonov evrov. Vsi kršitelji bodo tako morali okolje povrniti v prvotno stanje in škodo popraviti ali pa plačati globe. Za podjetja bodo globe znašale 3 % ali 5 % njihovega letnega svetovnega prometa oziroma 24 ali 40 milijonov evrov, odvisno od narave kaznivega dejanja. Države članice se bodo lahko odločile, ali bodo preganjale kazniva dejanja, ki niso bila storjena na njihovem ozemlju. 

Kot še izpostavljajo v parlamentu, so poslanke in poslanci vztrajali, da bi bilo treba žvižgačem, ki prijavijo kazniva dejanja zoper okolje, nuditi podporo in pomoč med kazenskim postopkom. Zagotovili so tudi, da bodo države članice boj proti okoljski kriminaliteti podkrepile s specializiranimi usposabljanji za policijo, sodnike in tožilce, nacionalnimi strategijami in kampanjami ozaveščanja. Pomagali bi si lahko tudi s podatki o kaznivih dejanjih zoper okolje, ki jih zbirajo vlade držav članic, Komisija pa bi morala seznam redno posodabljati. Direktiva bo začela veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Države članice imajo dve leti časa, da jo prenesejo v nacionalno zakonodajo.

Po glasovanju na plenarnem zasedanju je poročevalec Antonius Manders (EPP, Nizozemska) sklenil: "Skrajni čas je, da se proti čezmejnim kaznivim dejanjem začnemo boriti na ravni Unije, in sicer z usklajenimi in odvračilnimi sankcijami, ki bodo preprečile nova kazniva dejanja zoper okolje. S tem dokumentom smo poskrbeli, da bodo onesnaževalci prevzeli odgovornost za svoja dejanja. To je velik korak v pravo smer, saj bo za onesnaževanje odgovarjalo podjetje, ki onesnažuje, pa tudi njegovo vodstvo. Z uvedbo dolžnosti skrbnega ravnanja se odgovorni ne bodo mogli več skrivati za dovoljenji ali zakonodajnimi vrzelmi."