"Študija odpira vrata v preteklost, ki je bila izgubljena," je za AP povedal vodilni avtor raziskave Kurt Kjær, geolog in strokovnjak za ledenike na Univerzi v Kopenhagnu. Prelomna najdba na severni Grenlandiji je povsem osupnila znanstvenike. DNK se je namreč tam ohranila kljub ekstremnim vremenskim pogojem in presegla prejšnjega rekorderja, vzorce DNK iz kosti sibirskega mamuta, za kar milijon let, ocenjuje ekipa znanstvenikov, ki ji je uspelo veliko odkritje. Najdbo mikroskopskih delcev DNK, zakopanih globoko v usedlinah, ki so se kopičile več kot 20.000 let, so označili za novo poglavje v zgodovini evolucije, piše Sky News. Danes je tam pusta arktična 'puščava', nekoč pa je regija kipela od življenja. 

Na novo odkriti vzorci DNK, ki so veliki nekaj milijonink milimetra, izvirajo iz obdobja, ko je grenlandsko podnebje nihalo med arktičnim in zmernim podnebjem in je bilo v povprečju za 10–17 stopinj Celzija toplejše kot danes. Znanstveniki so našli dokaze o obstoju rastlin, mikroorganizmov in živali iz takratnega obdobja. Kot poroča AFP, najstarejša sekvencirana DNK doslej razkriva, kako je Arktika izgledala pred dvema milijonoma let, ko je bilo tam topleje. Kot je povedal soavtor študije, ki je bila objavljena v znanstveni reviji Nature Mikkel Winther Pedersen, gre za velik preboj: "Dolgo smo bili prepričani, da je najvišja meja, ki jo lahko preživi DNK, milijon let, a zdaj smo našli kar dvakrat starejši DNK."

 Prof. Eske Willerslev, ki je vodil raziskavo, je za Sky News izpostavil: "DNK se lahko hitro razgradi, a dokazali smo, da lahko ob pravih okoliščinah zdaj potujemo dlje v preteklost, kot smo si kadarkoli drznili sanjati."  

Odgovor na podnebne spremembe? 

Znanstvenike je najbolj presenetilo preživetje DNK v spreminjajočih se okoljskih in vremenskih razmerah.  Pred milijoni let je ta regija namreč preživljala obdobje intenzivnih podnebnih sprememb, ki so dvignile temperature ozračja, piše AP.  Usedline so se na tem mestu verjetno kopičile več deset tisoč let, preden se je podnebje ohladilo in najdbe zaščitilo z 'ledenim oklepom'. Hladno okolje je namreč pomagalo ohraniti občutljive delce DNK, dokler jih niso odkrili znanstveniki. 

Ker so te rastline in živali preživele v času  ekstremnih  podnebnih sprememb, bi lahko njihov DNK ponudil "genetski načrt", ki bi nam pomagal pri prilagajanju na sedanje globalno segrevanje.  V času, ko so bile povprečne temperature od 11 do 19 stopinj Celzija višje kot danes, je to območje namreč kipelo od življenja, pravijo raziskovalci. Delci DNK namreč  pripovedujejo zgodbo o mešanici arktičnih rastlin, kot so breze in vrbe, s tistimi, ki imajo običajno raje toplejše podnebje, kot so jelke in cedre. DNK je pokazala tudi sledi živali, vključno z gosmi, zajci, severnimi jeleni ... 

Kot je ocenil Pedersen, se zdi, da je DNK iz časov, ko je bilo podnebje podobno podnebju, ki ga pričakujemo na našem planetu v prihodnosti zaradi globalnega segrevanja. Kot izpostavlja, "Podatki kažejo, da se lahko več vrst, kot so znanstveniki mislili doslej, razvije in prilagodi zelo različnim temperaturam." A  ključno je, da ti rezultati kažejo tudi, da potrebujejo čas za to."Hitrost današnjega globalnega segrevanja pa na žalost pomeni, da organizmi in vrste nimajo tega časa, zato podnebne razmere ostajajo velika grožnja biotski raznovrstnosti in svetu." 

Profesor Kurt H. Kjaer ocenjuje, da bi lahko bil genski inženiring nekoč ključnega pomena za posnemanje strategije, ki je rastlinam in drevesom ter ostalim organizmom pred dvema milijonoma let omogočila preživetje ob naraščajočih temperaturah. "To je eden od razlogov, zakaj je ta znanstveni napredek tako pomemben – ker bi lahko razkril, kako so se organizmi uspeli  zoperstaviti uničujočemu vplivu globalnega segrevanja," je dodal. 

 V raziskavi so znanstveniki uporabili 41 odkritih vzorcev iz ledene dobe. Najprej so jih morali pridobiti iz gline in kremena, v katerih so  se ohranili, ker so jih varovale plasti ledu in permafrosta. Ključno je, da so bili nedotaknjeni. V raziskavi je sodelovalo na desetine raziskovalcev iz Danske, Združenega kraljestva, ZDA, Francije, Švedske, Norveške in Nemčije, ki so naposled primerjali vzorce z današnjimi organizmi. Našli so dokaze o predhodnikih vrst, ki jih poznamo danes.  Nekatere vzorce so odvzeli že leta 2006 med prejšnjo odpravo, vendar jim je šele nova oprema omogočila izolacijo DNK.