BESEDA O ZEMLJI
Pozitivne okoljske zgodbe leta: na novo odkrite 'izumrle' vrste ...
V Indoneziji se je skotil kritično ogroženi sumatranski nosorog
V zahodni Indoneziji se je konec novembra skotil redek sumatranski nosorog, so sporočili indonezijski uradniki. Novica odmeva, saj gre za kritično ogroženo vrsto – na svetu naj bi po podatkih organizacij za varstvo narave ostalo le še nekaj deset primerkov. Samica nosoroga po imenu Delilah je v narodnem parku Way Kambas na indonezijskem otoku Sumatra skotila samca, ki je tehtal 25 kilogramov, imena pa mu še niso podelili. To je peti mladič te vrste nosoroga, ki se je skotil v zadnjih letih v okviru programa vzreje v poldivjini v tem parku.
Prava redkost v slovenskih gozdovih: v objektiv ujeli risa z rozetastim vzorcem
"Ris na posnetku ima rozetast vzorec kožuha in bi zato lahko bil potomec preseljenega risa Katalina, ki ima teritorij nedaleč stran od Snežnika," so ob posnetku risa, ki teče po zasneženem gozdu, zapisali na Facebook strani projekta LIFE Lynx, katerega glavni cilj je reševanje dinarsko-jugovzhodne alpske populacije risa pred izumrtjem ter njena dolgoročna ohranitev.
Prvega risa so v Slovenijo doselili leta 2019, do zdaj so na območje Slovenije in Hrvaške naselili 17 risov (11 v Sloveniji, šest na Hrvaškem), za štirimi so se izgubile sledi. Ti risi so Maks in Zois ter Doru in Pino.
Slovenske zgodbe med 100 najbolj trajnostnimi na svetu
Globalna organizacija Green Destinations je na konferenci v estonskem Talinu razkrila letošnji seznam 100 najbolj trajnostnih zgodb na svetu. Nanj se je s svojimi primeri dobrih praks uvrstilo šest slovenskih destinacij. To so Ljubljana, Šaleška dolina, Brežice, Jeruzalem, Miren Kras in Kranj, so sporočili s Slovenske turistične organizacije.
V Stockholmu rdeča luč za dizelska in bencinska vozila
Prestolnica Švedske je napovedala prepoved vstopa dizelskim in bencinskim vozilom. V središče Stockholma tako od 31. decembra 2024 ne bo več dovoljeno zapeljati z bencinarji in dizli. Ukrep uvajajo v upanju, da bo pripomogel k zmanjšanju onesnaženja v mestu. Prebivalci in obiskovalci mesta pa bodo zdaj pridobili veliko prostora za hojo in kolesarjenje.
Znanstveniki našli starodavnega sesalca, ki naj bi izumrl
Znanstveniki so bili novembra navdušeni, saj jim je v objektiv uspelo ujeti vrsto starodavnega sesalca, kljunatega ježka, ki so ga poimenovali po priljubljenem naravovarstveniku Davidu Attenboroughu. Doslej so se bali, da je žival, ki je sicer klasificirana kot skrajno ogrožena, že izumrla. Nazadnje so ga namreč opazili pred več kot 60 leti.
Dragocenejše od zlata: našli žival, ki so jo zadnjič videli pred 86 leti
V Južni Afriki se je po treh letih končala znanstvena misija, katere cilj je bil najti dolgo pogrešanega Winstonovega zlatega krta. Bila je uspešna, človeške oči so prvič po letu 1937 uzrle to izmuzljivo žival. Winstonov zlati krt živi na sipinah, njegova značilna barva dlake pa ga skriva pred neželenimi pogledi. Rovi, ki jih kopljejo v pesku, so sicer vidni na površini, a jih le redko zapustijo. Poleg tega imajo izjemno izostren sluh in lahko zaznajo tresljaje zaradi gibanja nad tlemi, kar jim še dodatno pomaga pri skrivanju.
Slovenska raziskovalca našla življenje pod zemeljsko skorjo na dnu oceana
Dr. Tinkara Tinta in Tihomir Makovec sta prva slovenska raziskovalca, ki sta se odpravila na mednarodno odpravo iskanja življenja v čisto temo, 2500 metrov pod morsko gladino Tihega oceana. Tam so pod zemeljsko skorjo v ekstremnih pogojih s pomočjo robotskega vozila odkrili nov ekosistem, ki kar buhti od življenja. Slovenija je tako prvič sodelovala v družbi najelitnejših raziskovalnih institucij pri odkrivanju skrivnosti globokega morja.
Kaj skriva 'zeleni dinozaver', ki je k nam prišel iz daljne Avstralije?
Kot smo poročali, je julija Botanični vrt v Ljubljani postal bogatejši za šest primerkov drevesa, za katerega so dolgo mislili, da je izumrlo skupaj z dinozavri. Gre za zelo redko in ogroženo drevesno vrsto, ki so jo leta 1994 naključno odkrili v skritem kotičku avstralske divjine. Od 3700 botaničnih vrtov po svetu jih je bilo le 34 izbranih, da nudijo zatočišče temu živemu fosilu, Ljubljana pa je tako postala del svetovnega naravovarstvenega projekta.
Umetno sonce: Na Japonskem odprli največji delujoči fuzijski reaktor
Na Japonskem so uradno odprli največji delujoči eksperimentalni jedrski fuzijski reaktor na svetu. Tehnologija je sicer še v povojih, a jo mnogi obravnavajo kot odgovor na naraščajoče potrebe človeštva po energiji. Japonska projekt izvaja v sodelovanju z EU. Procesu zlivanja jeder, ki poganja Sonce in zvezde in ki ga želijo znanstveniki zagnati tudi na Zemlji, pravimo fuzija. To je zagotovo energija prihodnosti, saj gre za čist, varen in skoraj neomejen vir energije. Za gorivo bi potrebovali le litij in vodo, že liter vodika pa bi bil dovolj za toliko energije, kot jo proizvede termoelektrarna s 10.000 tonami premoga, in delovanje ne bi povzročalo nobenih škodljivih izpustov. A prve komercialne fuzijske elektrarne lahko pričakujemo šele v drugi polovici stoletja, je za naš portal že pojasnil vodja Slovenske fuzijske asociacije (SFA).
Knjižnica reči prihaja tudi v Novo mesto: izposodite si kosilnico, zvočnike, puhalnik za liste ...
V Novem mestu bo zaživela prva knjižnica reči v Sloveniji, ki bo delovala v sklopu splošne knjižnice. Člani knjižnice si bodo lahko brezplačno izposodili predmete, ki jih potrebujejo, pa jih doma nimajo. Knjižnica se bo odprla v začetku leta 2024, zdaj pa zbirajo predmete, ki bodo sestavljali knjižnico reči. Nekaj so jih že zbrali. Najbolj zaželeni predmeti v knjižnicah reči so sicer šivalni stroji, detektorji kovin, puhalniki za listje, zvočniki, mešalne mize ...
Želvi Aniko in Jenny po okrevanju znova izpustili v morje
Morske želve so postale neuradni simbol onesnaženja morja s plastiko. Po nekaterih podatkih namreč vsako leto zaradi zaužitja ribiških mrež in drugih plastičnih delcev po svetu umre okoli 1000 morskih želv. A obstajajo tudi organizacije, ki jih rešujejo pred gotovo smrtjo. Tako so v Pulju poleti rešili dve glavati kareti, Aniko in Jenny, ki sta zaužili ribiško mrežo in celo trnek, in ju po okrevanju izpustili nazaj v morje.
Pomorila jih je 'pandemija', slovenski raziskovalci jih zdaj rešujejo
Zbiralniki ličink, rast v laboratoriju in v zaščitnih kletkah, dokler veliki leščur ne zraste toliko, da je manj ranljiv za pritiske plenilcev. Vse to so posebni ukrepi, s katerimi si na morski biološki postaji Piran prizadevajo za zaščito te kritično ogrožene vrste školjke. Tudi v Sloveniji je namreč doživela tragično usodo kot v Sredozemlju, ko so bile zaradi 'morske pandemije', katere vzroke še preučujejo, zradirane celotne populacije te velike školjke.
Triglavski narodni park: s tišino in mirom zaščitimo dragoceni ekosistem
Triglavski narodni park postaja vedno bolj obljuden. To predstavlja pritisk za dragoceni ekosistem. Zato so tu nastala mirna območja, s katerimi želijo zaščititi zavarovane redke in živalske vrste. Mirna območja so osrčje narave, ki potrebuje naravni ritem.
Semenska banka domačih travniških vrst vse bogatejša
Pisanih travnikov je v Sloveniji vsako leto manj. Ker so izjemnega pomena, v Sloveniji nastaja semenska banka, ki bo predstavljala varovalko v primeru, da katera rastlinska vrsta izgine s kakšnega območja. V njej bodo shranjena semena vsaj 300 značilnih vrst, nabrana na 21 območjih Natura 2000 po vsej Sloveniji. Vzpostavitev semenske banke in prizadevanja za ohranitev travnikov pa so se šele začela.
Posebno leto: v Sloveniji gnezdilo največ parov doslej
Iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije so sporočili lepo novico. Letošnji popis bele štorklje v Sloveniji je bil namreč rekorden. Tako je letos v naši državi gnezdilo največ parov doslej. Pri tem so sicer opozorili, da vse močnejša neurja predstavljajo nevarnost za štorklje.
Tri leta brezplačnega javnega prevoza v Luksemburgu
Mineva že tretje leto, odkar je Luksemburg leta 2020 postal prva država na svetu, ki je odpravila cene vozovnic za ves javni prevoz. Tri leta kasneje so prebivalci polni hval sheme brezplačnega javnega prevoza. Sistem jim namreč omogoča preprosto potovanje, je zelo pozitiven za okolje, nekateri pa so nanj začeli gledati celo kot na temeljno človekovo pravico.
Mrgoleč vir beljakovin: namesto na krožnikih ljudi, okolju prijazna krma za živali
Človeška populacija skokovito narašča, posledično pa bo treba v bližnji prihodnosti bistveno povečati proizvodnjo hrane. Kot rešitev se že dlje časa omenjajo žuželke, ki so nizkoogljični vir beljakovin. Pa bomo ljudje sploh lahko kdaj sprejeli nenavaden, mrgoleč vir hranil? Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani so pokazali, da je mogoča tudi drugačna pot. Ni namreč nujno, da se žuželke znajdejo na naših krožnikih. Predlagajo, da raje določene vrste žuželk uporabimo kot vir beljakovin za hrano živali. S tem pa rešimo še en velik problem: odvisnost Evrope od soje, zaradi katere v Amazoniji padajo drevesa.
