Okoljska organizacija Greenpeace je pripravila poročilo, ki po njihovih besedah kaže, v kolikšni meri nepošteno področje potovanj na dolge razdalje spodkopava evropske železnice, izkorišča delavce in onesnažuje planet – vse to v korist letalskih družb: "Vlaki so v povprečju dvakrat dražji od letal, vozovnice na določenih relacijah stanejo tudi do 30-krat več," ugotavljajo pri Greenpeaceu Slovenija.  

Pod drobnogled so v Greenpeaceu vzeli predvsem nizkocenovnike po Evropi. Ugotovili so, da ti izvajajo kar 79 odstotkov relacij, ki so jih preučili. In ne le to, tudi nekaj preostalih relacij je s prestopom cenejših, če se uporabniki namesto po tirih odločijo za pot z nizkocenovnikom.  

A če ti leti nekoliko manj olajšajo denarnice potnikov, preostanek plača okolje. Kot so ugotovili pri Greenpeaceu, je lahko skupni vpliv letenja na podnebje celo več kot 80-krat višji kot vožnja z vlakom. Letala namreč proizvedejo v povprečju 4,84-krat več emisij toplogrednih plinov kot vlaki po podatkih Evropske agencije za okolje.

Kot dodajo pri Greenpeaceu Slovenija, je letalska industrija ena podnebju najbolj škodljivih in nepoštenih industrij na svetu: "V zadnjih desetletjih je bilo letalstvo najhitreje rastoči vir emisij toplogrednih plinov (GHG) v Evropi (+29 odstotkov med letoma 2009 in 2019 v EU). Letalski promet že zdaj dosega raven pred pandemijo, ravno v istem času, ko se ljudje po vsem planetu soočajo z uničujočimi požari in sušami."

Za primerjavo, let iz Ljubljane v Hamburg preko Beograda povzroči 505 kg izpustov škodljivih toplogrednih plinov na potnika: "Vožnja z vlakom bi te izpuste lahko zmanjšala za 92 odstotkov. Glede na mešanico virov električne energije v Sloveniji je ta prihranek enak porabi 1800 kWh električne energije, kar zadostuje za skoraj celoletno oskrbo enega gospodinjstva," so  izračunali pri Greenpeaceu Slovenija.

Pa še en primer, ki ponazarja okoljsko (neučinkovitost) letenja, ki so ga podali. Let iz Varšave v Ljubljano povzroči 273 kg izpustov škodljivih toplogrednih plinov na potnika. 1100 km dolga vožnja z vlakom povzroči 36 kg toplogrednih plinov, kar je 87 odstotkov manj kot let na isti relaciji. Tako kot pri drugih poteh v državah srednje in vzhodne Evrope je vlak na tej poti vedno cenejši od letala, izpostavljajo. Poljski državni prevoznik LOT je edini, ki leti dnevno. Enosmerne letalske vozovnice stanejo najmanj 128,67 evra, najdražja vozovnica za vlak pa 93,80 evra. Najboljša železniška povezava je nočni vlak iz Varšave v avstrijski Gradec in potem vlak Eurocity v Ljubljano. A ta pot traja 18 ur in 23 minut, kar je precej dolgo za manj kot 1100 km, dodajajo pri Greenpeaceu Slovenija. 

Let iz Ljubljane v Milano preko Pariza pa denimo povzroči 496 kg izpustov škodljivih toplogrednih plinov na potnika, let preko Varšave pa celo 615 kg. 500 km dolga vožnja z vlakom povzroči 16,5 kg toplogrednih plinov, kar je 97 odstotkov manj kot prestopni let preko Pariza. Najhitrejša pot z vlakom na tej relaciji vključuje dve prestopanji (v Trstu in Benetkah) in traja osem ur in 28 minut, so ugotovili z analizo poti. 

Primerjali so 112 različnih evropskih prog

Kot pojasnjujejo v Greenpeaceu Slovenija, je bila v analizi narejena primerjava letalskih in železniških vozovnic za 112 različnih evropskih prog v devetih različnih časovnih obdobjih. V povprečju so leti cenejši od vlakov na 71 odstotkih analiziranih prog, so ugotovili.

Kot je izpostavljeno v poročilu, kjer so opravili analizo ponujenih poti z vlakom in z letali, je v Evropi nekaj res dobrih povezav, ki z vlakom potniku vzamejo do pet ur vožnje, še vedno na vrhu po priljubljenosti med tistimi, ki se odločijo za let na kratke razdalje. Med njimi so relacije od Amsterdana do Londona, od Londona do Edinburga in od mesta Toulouse do Pariza. Kot izpostavljajo v poročilu, so za nameček leti na teh prograh še vedno veliko cenejši kot pot z vlakom. 

Kot so izračunali, so potovanja z vlakom veliko dražja, če je v razdaljo, ki jo želi prepotovati potnik, vključenih več operaterjev, torej več ločenih vozovnic, kot je treba kupiti, dražje je potovanje. Greenpeace rešitev problema v znižanju prestopov vidi v nočnih vlakih, ki so velikokrat cenejši od dnevnih, a kot poudarjajo, je tudi takšna vozovnica velikokrat še vedno dražja od tistih, ki jih za polete ponujajo nizkocenovne letalske družbe, so izpostavili v poročilu. 

Od 112 analiziranih železniških prog je bil vlak (skoraj) vedno cenejši na 23 progah (21 odstotkov). Samo šest od teh 23 poti upravlja nizkocenovnik, šest od teh prog pa za alternativo sploh nima direktnega leta. Od teh 23 prog pa jih je le 12 mogoče opredeliti kot učinkovite železniške poti, kar pomeni, da so na dan na voljo vsaj tri neposredne železniške povezave, dobra povprečna hitrost in zanesljivost, izpostavljajo v poročilu. Med najboljše proge v Evropi po teh kriterijih so uvrstili: Berlin–Praga, Zürich–Dunaj, Zürich–Berlin, Atene–Thessaloniki, Varšava–Berlin, Hamburg–München, Košice–Praga, Praga–Budimpešta in Madrid–Barcelona.

In kaj so ugotovili za slovenske železniške povezave? 

Slovenija je z vsemi sosednjimi državami povezana z železnico, vendar je pogostost in hitrost mednarodnih vlakov zelo nizka, izpostavljajo pri Greenpeaceu Slovenija: "Obstajata samo dva para vlakov dnevno do Zagreba, glavnega mesta Hrvaške, dva para do Nemčije, Budimpešte in Dunaja ter ena direktna povezava do Trsta v Italiji. Zahvaljujoč direktnim nočnim vlakom v Zürich, Stuttgart in Bratislavo ter nočnim vlakom iz Avstrije, ki vozijo v Italijo ali na Poljsko, pa je veliko držav in mest precej dostopnih z vlakom iz Slovenije."

Ljubljansko letališče je zelo majhno in služi bolj kot regionalno letališče, kjer prevladujejo prestopni leti na večja letališča. Razen Londona in Amsterdama – slednjega le en dan v tednu – z nizkocenovnimi prevozniki ni mogoče doseči nobenega mesta, dodajajo.  

Najdražja ugotovljena pot z vlakom je bila tista med Ljubljano in Amsterdamom, najcenejša možnost za to pot pa direktni sobotni let Transavie. Nekatere druge dni je bil vlak cenejši, so še ugotovili.