Železniško linjo, ki poleg prevoza nudi tudi dih jemajoč pogled na morje, so zgradili leta 1848. Barcelono povezuje s 70 kilometrov oddaljenim Blanesom, znanim kot vrata na Costa Bravo. Sprva so jo zgradili za prevažanje premožnejših v njihove poletne rezidence. Vlak danes pelje skozi 16 mest, v katerih živi skupaj približno 500.000 prebivalcev. Ob trasi lahko naštejemo 37 plaž in pet marin. Med delavniki ta prevoz  uporablja približno 100.000 ljudi, poleti pa so vlaki nabito polni, saj se ljudje iz Barcelone odpravljajo na plaže zunaj mesta. Vlak ponekod pelje tako blizu obali, da imate občutek, da se peljete po morju. Ogromni valovi med zadnjim neurjem pa so "odgriznili" del obale in s tem ogrozili tudi železniško progo.  To se ni zgodilo prvič, pa tudi zadnjič ne, piše Guardian.

 Erozija obale in dvig morske gladine, ki sta posledica človeških aktivnosti in podnebnih sprememb, namreč ogrožata prihodnost proge. Januarja 2020 so progo zalivali skoraj štirimetrski valovi, ki jih je ustvarila nevihta Gloria, in odnesli več odsekov. Za popravilo poškodovanih odsekov proge in zamenjavo mostu je bilo potrebnih 12 milijonov evrov. Nekatere manjše plaže je morje dobesedno odplavilo. Kot pripoveduje predstavnik lokalnih organizacij Antoni Esteban, se bojijo, da je proga le še eno takšno silovito nevihto stran od uničenja. Hitra urbanizacija mest je pospešila erozijo obale. 

Človeška dejavnost in kanaliziranje rek namreč vodita v večjo erozijo, pojasnjuje Joan Manuel Vilaplana, geolog z raziskovalnega inštituta Observatori del GeoRisc. K poslabšanju stanja na tem območju močno pripomorejo tudi marine, pojasnjuje. Neurja so vedno močnejša, poleg tega pa se dviguje tudi morska gladina, kar pomeni, da valovi  dobijo še več moči in povzročijo večjo škodo. V zadnjih 30 letih je gladina morja na katalonski obali narasla za 3,3 mm na leto, pojasnjuje Vilaplana, ki svari, da je treba premisliti, kaj počnemo, saj podnebne spremembe še povečujejo moč narave.

Čeprav že dlje časa načrtujejo, da bodo progo zaščitili z nasipi, ki naj bi preprečili, da bi jo uničili visoki valovi, nekateri to rešitev kritizirajo in opozarjajo, da to ni rešitev, saj bi se lahko problem le še povečal.  "Rešitve, kot so morski nasipi, problem erozije še poslabšujejo, zato je zdravilo v resnici hujše od bolezni,"  pravi Vilaplana. Po mnenju številnih organizacij je tako edina rešitev premik celotne proge v notranjost, da bi potekala vzporedno z avtocesto. Tako bi bila veliko varnejša – kot poudarja Vilaplana, je čudež, da se doslej še ni zgodila resnejša nesreča – poleg tega pa bi dobili tudi možnost za razširitev obale, kar je v resnici najboljša obramba pred erozijo. Čeprav je premikanje proge v notranjost morda najboljša okoljska rešitev, bi na tisoče potnikov objokovalo izgubo neverjetnega občutka vožnje z vlakom, za katerega se zdi, da potuje po morju.

Podnebne spremembe dvigujejo morsko gladino po svetu 

Trend dvigovanja morske gladine poganjajo podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, postaja pa vse resnejši in hitrejši, svarijo znanstveniki, ki so skupaj pripravili napovedi do leta 2050. Pogostost poplav, ki lahko poškodujejo domove in podjetja, se je recimo v ZDA od devetdesetih let prejšnjega stoletja že povečala za kar 50 odstotkov. Znanstveniki pričakujejo, da bodo poplave do leta 2050 v povprečju postale desetkrat pogostejše. Obsežnejše poplave s potencialno katastrofalnimi posledicami za prebivalce bi se lahko pojavile petkrat pogosteje, kaže analiza. To pomeni, da bi lahko hujše poplave, ki jih na nekem območju pričakujejo enkrat na dve do pet let, zdaj postale letni pojav, po črnem scenariju pa bi se lahko zgodile celo večkrat na leto. Dodatno bi jih lahko poganjale še nevihte oziroma močnejše padavine.