Za nami je peklensko leto vremenskih ekstremov, ki smo jih z uničujočimi avgustovskimi poplavami Slovenci občutili tudi na svoji koži. V Dubaju se danes začenja mednarodna podnebna konferenca Združenih narodov COP28, ki bo trajala predvidoma do 12. decembra.

Na stotine svetovnih voditeljev, med njimi sicer ne bo predsednika ZDA Joeja Bidna, bo pa britanski kralj Karel III., se bo udeležilo letošnjega podnebnega vrha Cop28 v Dubaju. Države upajo, da bo COP28 pripomogel k dosegi cilja omejitve dviga globalne povprečne temperature na 1,5 stopinje Celzija, o čemer se je v Parizu dogovorilo skoraj 200 držav. Kot namreč poudarja Medvladni odbor za podnebne spremembe ZN (IPCC), je to ključnega pomena, da se izognemo pogubnim posledicam podnebnih sprememb. 

Poleg tega bo v ospredju COP28 hiter prehod na čiste vire energije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov pred letom 2030 in pogajanja o zagotavljanju denarja za podnebne ukrepe, ki naj bi jih bogate države namenile revnejšim državam. Poleg tega bodo sodelujoči poskusili doseči nov dogovor za države v razvoju, je cilje letošnje mednarodne podnebne konference strnil BBC. 

Na COP28 bo tako opravljen prvi težko pričakovani globalni pregled stanja napredka sveta pri doseganju ciljev pariškega sporazuma. "Glavni cilj konference je zagotoviti pomemben politični signal za usmerjanje podnebnih politik in ukrepov ter s tem omejiti globalno segrevanje na 1,5 stopinje Celzija," je za STA povedala vodja sektorja za podnebne politike na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo ter glavna slovenska podnebna pogajalka Tina Kobilšek.

Med ključnimi temami tokratne konference je poudarila blaženje podnebnih sprememb, ki bo "stalno v ospredju predvsem z vidika EU", prilagajanje na podnebne spremembe in financiranje. Zadnje je predvsem ključno za manj razvite države, ki so najbolj ranljive zaradi podnebnih sprememb in bodo zagotovile, da bodo slišane v pogajanjih. Glede sklada o kritju izgub in škode pa je poudarila, da se napovedujejo prve podane namere o samih vplačilih v ta sklad.

Luksuzni gostitelji tarča kritik zaradi navzkrižja interesov 

Pred podnebnim dogodkom leta, ki ga letos gostijo 'kontroverzni' Združeni arabski emirati, so ti tarča kritik o navzkrižju interesov in nečistih ter okolju neprijaznih skritih namenov. Združeni arabski emirati so ena izmed desetih največjih proizvajalk nafte na svetu. Tako, kot so denimo poročali britanski mediji, naj bi Združeni arabski emirati med podnebnimi pogajanji načrtovali spodbujanje naftnih poslov.  

Prav fosilna goriva pa so tista, ki so največja ovira za dosego okoljskih ciljev. Kot so namreč napovedali raziskovalci v novem letnem poročilu Programa ZN za okolje, je do konca stoletja mogoče katastrofalno zvišanje temperature za do 2,9 stopinje Celzija. To pa je posledica prav skromnih zavez držav o znižanju izpustov toplogrednih plinov. Kot po poročanju tujih tiskovnih agencij opozarjajo pri UNEP, je glede na to, da naj bi bilo letošnje leto najbolj vroče v vsej zgodovini, svet trenutno priča skrb vzbujajočemu povečanju števila in obsega podnebnih rekordov. V teh okoliščinah pa človek v ozračje še naprej spušča rekordne ravni toplogrednih plinov. Emisije toplogrednih plinov so se po navedbah UNEP med letoma 2021 in 2022 povečale za 1,2 odstotka, kar je v veliki meri posledica izgorevanja fosilnih goriv iz industrijskih procesov, so opozorili avtorji poročila, kot je poročala STA. 

Cop28 bo vodil Sultan Al Džaber, ki je izvršni direktor nacionalne naftne družbe Adnoc in hkrati podnebni odposlanec ZAE. Zaradi dvojne vloge je tarča kritik zaradi navzkrižja interesov, številni podnebni strokovnjaki pa so prepričani, da so nova razkritja spodkopala zaupanje v Al Džaberjevo predsedovanje Cop28, kar pa bi lahko ogrozilo uspešen izid najpomembnejšega podnebnega dogodka.

Gostitelji vrha ZN Cop28 pa so glede na dokumente, ki so pricurljali v javnost, nameravali uporabiti podnebna srečanja z drugimi državami, da bi se ob robu podnebnih dogajanj, v katerih si države prizadevajo za čim večje zmanjšanje uporabe fosilnih goriv, dogovarjala posle za svoje nacionalne naftne in plinske družbe, je pisal Guardian. 

Dokumente, ki jih je pridobil Center za poročanje o podnebju (CCR), je pripravila ekipa Cop28 pred srečanji med Al Džaberjem in 27 vladami v okviru diplomatskih priprav na podnebni vrh. Poleg opredeljevanja vprašanj, povezanih s podnebnimi pogajanji, sestanki vključujejo tudi pogovore in vprašanja Adnoca in Masdarja, družbe za obnovljivo energijo ZAE, ki ji prav tako predseduje Al Džaber.

Adnoc naj bi želel državam med podnebnimi pogovori tako sporočiti, da lahko sodelujejo pri pridobivanju njihovih virov nafte in plina, je poročal BBC. Tako je iz dokumentov razvidno, da je Adnoc želel denimo sporočiti Kitajski, da je pripravljen skupaj z njo oceniti 'mednarodne priložnosti za utekočinjen zemeljski plin' v Mozambiku, Kanadi in Avstraliji, prav tako je želel denimo sporočiti Kolumbiji, da je Adnoc pripravljen pomagati pri razvoju zalog nafte in plina države. 

Al Džaber je ob začetku podnebne konference ostro zanikal obtožbe in zagotovil, da je negov namen delovati kot 'pošten posrednik' med državami. Tudi predstavnik Cop28 za odnose z mediji je sicer zanikal tovrstne navedbe in dejal, da dokumenti, na katere se sklicuje BBC, vsebujejo netočnosti, pri čemer pa niso specificirali, katere so to.  

Tudi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je za STA ocenila, da je izbira samega kraja konference v naftno bogatih Združenih arabskih emiratih in predsedujočega konferenci sultana Al Džaberja, ki je sicer direktor državnega naftnega podjetja Abu Dhabi National Oil Company, razlog za pesimizem.

Kajfež Bogatajeva: Težava tudi vojna med Izraelom in Hamasom, vojna v Ukrajini in volitve v številnih državah 

Težavo po mnenju Lučke Kajfež Bogataj predstavlja tudi trenutna vojna med Izraelom in palestinskim skrajnim gibanjem Hamas, zaradi česar bodo voditelji zahodnih držav "najbrž del svojega diplomatsko dragocenega časa preživeli z voditelji Bližnjega vzhoda, da bi razpravljali ne o podnebju, ampak o varnostni situaciji".

Kot opozarja Kajfež Bogatajeva, svet in še posebej Evropa še vedno čutita rast cen energije in hrane, ki sta jo spodbudila pandemija covida-19 in vojna v Ukrajini. "Inflacija in dolgovi povečujejo domače pritiske na vlade, usmerjene v podnebne cilje, da najprej porabijo denar za najbolj nujne potrebe. V Bruslju je že jasno vidno populistično nasprotovanje stroškom zelenih politik. EU se boji vsega, kar bi lahko povečalo finančni pritisk in to lahko podre politično soglasje o podnebnih spremembah," je navedla pomisleke.

Po njenih besedah se ZDA spopadajo s podobnimi težavami. Čeprav je podnebni zakon aktualnega predsednika Joeja Bidna spodbudil razcvet projektov čiste energije v ZDA, pa je ta, kot je spomnila, letos pod pritiskom naraščajočih stroškov podprl črpanje nafte in izgradnjo naftovodov.

Po opozorilih Kajfež Bogatajeve bi lahko na rast podnebnega pesimizma vplivali tudi volilni izidi v nekaterih državah v prihodnjih mesecih. Nove predstavnike oblasti bodo izbirali državljani ZDA, EU, Indije, Pakistana, Indonezije in Rusije. Izid volitev v Argentini po njenem mnenju tako že povečuje možnost, da bi ta latinskoameriška država odstopila od zavez pariškega sporazuma.

O vlogi Kitajske je sogovornica dejala, da je ta "razmeroma dvolična", saj država vlaga ogromno v obnovljive vire, hkrati pa se še vedno oklepa rabe premoga. "So pa nedavni dvostranski pogovori z ZDA nakazali, da je odprta za dialog tudi z največjimi gospodarskimi tekmeci," je še dodala za STA.