Časzazemljo.si

Beseda o Zemlji

Trpljenje planeta v letu 2022 skozi oči fotografov

Anja Kralj/26. 12. 2022 17.05

Leto 2022 je bilo leto podnebnih ekstremov, ki so zajeli in pretresli cel svet, tudi Evropo, ki se je v poletnih mesecih kuhala in borila z ognjenimi zublji ter zgodovinsko sušo. Poglejte, kako so podnebne spremembe videti skozi fotografski objektiv.

Podnebna kriza je letos pokazala zobe. Leto 2022 bo leto, ki si ga bomo zagotovo zapomnili po uničenju, ki ga je povzročil segreti planet in je bilo po mnenju znanstvenikov znanilec še bolj ekstremnih vremenskih razmer, ki nas čakajo v prihodnosti. Podnebne spremembe so v letu 2022 zaznamovale številna življenja. 

Požar na Krasu
Požar na KrasuFOTO: Luka Kotnik

Fotografi AP so v fotografski objektiv ujeli prizore planeta in ljudi v stiski. Posledice podnebne krize so bile vidne v izsušeni pokrajini, ki je prosila za dež, a dežnih kapelj ni bilo od nikoder. Posledice smo lahko tudi okusili, pridelki so zaradi suše manj kakovostni, marsikje pa je udarila lakota ali pa se je ta le še poglobila. Na milijone ljudi se je zato moralo preseliti in zapustiti svoje domove, številni kraji so postali neprimerni za bivanje. Leto 2022 so po drugi strani zaznamovale tudi strašljive poplave, zadušljiva vročina in ognjeni zublji, ki so divjali v naravi. 

Brazgotine zemlje, ki pričajo o ekstremni suši

Mrtva zebra v Keniji. Poginila je zaradi suše.
Mrtva zebra v Keniji. Poginila je zaradi suše. FOTO: AP

 V fotografski objektiv so tako ostali ujeti številni trenutki, ki pričajo o podnebnih spremembah. Junija sta mladeniča sedela in kadila pred čolnom, ki je bil pred tem pod vodo. Vodna gladina v delih območja Lake Mead v Nevadi je namreč tako padla, da je čoln zdaj obstal v blatu. 

Podnebne spremembe skozi oči fotografov
Podnebne spremembe skozi oči fotografovFOTO: AP

V Nemčiji je suša skupaj z napadom podlubnikov pustila velike posledice. Žrtev zgodovinske suše je bila cela Evropa, tudi Slovenija. 

V Keniji so se matere trudile hraniti svoje otroke, živali pa so poginile zaradi pomanjkanja vode. Vzdolž reke Solimoes v Amazoniji so prebivalci t. i. 'hišnih čolnov' živeli na blatu namesto na vodi, saj so se deli reke preprosto izsušili. V vzhodni Franciji so bile sončnice videti, kot da jih je sonce ocvrlo, njihovi listi so se posušili, semena so počrnela.

Medtem ko je pomanjkanje dežja marsikje povzročilo škodo, so drugje poplave vzele življenja. Poplave so najbolj prizadele  Pakistan, kjer je potopljena tretjina ozemlja, na milijone ljudi je bilo razseljenih in najmanj 1700 mrtvih. Na Kubi je tropski ciklon junija povzročil takšne poplave, da so se reševalci s čolni premikali po ulicah Havane. Le nekaj mesecev kasneje je orkan Ian treščil v otok, preden je nadaljeval do Floride, za seboj pa pustil uničenje in smrt. Hude poplave so prizadele tudi nekatere dele Nigerije, Indije, Indonezije in številne druge kraje, medtem ko je v enem delu Brazilije zemeljski plaz  zahteval več kot 200 življenj.

Neznosna vročina in ognjeni zublji 

Izpusti ogljikovega dioksida, ki so jih poleti povzročili gozdni požari po Evropi, pogorel je tudi slovenski Kras, so dosegli najvišje ravni v zadnjih 15 letih, ugotavlja evropska služba za spremljanje ozračja Copernicus.

 Zlasti zaskrbljujoče so ravni v nekaterih regijah Portugalske, Španije in Francije v poročilu, o katerem je poročala STA, opozarja evropska služba. Višje ravni emisij zaradi požarov so izmerili tudi v Severni in Južni Ameriki, pri čemer so v regijah Paragvaja in Argentine zabeležili rekorde. V Amazoniji so julija in avgusta prav tako namerili najvišje ravni izpustov v zadnjih 20 letih. 

Poleg požarov so bili tu neznosni vročinski valovi. Marsikje so morali prebivalci preživeti v razmerah, ki so spominjale na savno. Nekateri so bili pri tem iznajdljivi, eden izmed fotografov AP je v svoj objektiv ujel žensko v Los Angelesu, ki je v iskanju ohladitve glavo nastavila pred gasilski hidrant. 

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
Časzazemljo.si
ISSN 2630-1679 © 2025, Časzazemljo.si, Vse pravice pridržane Verzija: 797