Kot opozarjajo pri FAO, so tla že bolj onesnažena z mikroplastičnimi delci kot oceani, in to je neizpodbiten dokaz, da potrebujemo boljše upravljanje milijonov ton plastike, ki jih vsako leto uporabijo v prehranski  in kmetijski industriji, piše Guardian. 

V poročilu sicer izpostavljajo, da ima plastika tudi pomembno vlogo pri zaščiti prehranskih izdelkov in v samem procesu pridelave hrane. A FAO svari, da je postala uporaba plastike v kmetijstvu pretirana in da je večina te plastike za enkratno uporabo, potem pa jo preprosto zažgejo ali pa se, nepravilno odložena, izgubi. 

Vedno bolj narašča tudi zaskrbljenost zaradi mikroplastike, ki nastane, ko se večji plastični deli lomijo. Mikroplastične delce lahko zaužijejo tudi ljudje in nekateri delci lahko vsebujejo tudi strupena onesnaževala. Doslej se je izkazalo, da je mikroplastika škodljiva za morske organizme, raziskav na ljudeh in drugih organizmih je še malo, zato tudi ne moremo z gotovostjo trditi, kako mikroplastika vpliva na zdravje ljudi. 

Poziv k odločnemu ukrepanju

V poročilu so tako ocenili, da je bilo leta 2019 v kmetijskem sektorju uporabljenih 12,5 milijona ton plastičnih izdelkov, dodatnih 37,3 milijona ton plastike pa je bilo uporabljenih za izdelavo embalaže za živila. 

Plastika je izredno priljubljen material v vseh sektorjih, tudi v kmetijstvu, saj je vsestranski material, ki je poceni in je iz njega preprosto napraviti izdelke, piše v poročilu FAO. Sem spadajo denimo folije za rastlinjake. A čeprav je plastika v kmetijskem sektorju na prvi pogled izredno učinkovita, po drugi strani predstavlja resno tveganje za onesnaženje ter zdravje ljudi in ekosistemov, če je nepravilno odložena v naravi, piše v poročilu. 

"Poročilo je glasen poziv k odločnemu ukrepanju za zajezitev katastrofalne uporabe plastike v kmetijskem sektorju," je komentirala Maria Helena Semedo, namestnica generalnega direktorja pri FAO. "Tla so eden od glavnih sprejemnikov plastike in znano je, da vsebujejo večje količine mikroplastike kot oceani," je dodala. "Mikroplastika se lahko kopiči v prehranjevalnih verigah, kar ogroža varnost hrane in potencialno tudi zdravje ljudi." 

Podatki o uporabi plastike so omejeni, a za zdaj kažejo, da je njena največja porabnica Azija. Pričakujejo, da se bo povpraševanje po plastiki v kmetijstvu do leta 2030 povečalo še za približno 50 odstotkov. 

Le manjši delež plastike, uporabljene v kmetijstvu, je zbrane, pravilno odložene in reciklirane. FAO kot rešitev predlaga strogo upoštevanje modela "zavrniti, preoblikovati, zmanjšati, ponovno uporabiti, reciklirati in obnoviti". To pomeni sprejetje kmetijskih praks, ki se izogibajo uporabi plastike, zamenjavo plastičnih izdelkov z naravnimi ali biološko razgradljivimi alternativami, spodbujanje uporabe plastičnih izdelkov za večkratno uporabo in izboljšanje ravnanja s plastičnimi odpadki.

Do leta 2050 bo potrebna proizvodnja dodatnih 50 odstotkov hrane

Pritiski na tla in vodne vire so dosegli kritično točko, potem ko smo bili v preteklih letih priča veliki degradaciji, še razkriva poročilo o stanju tal, pa poroča STA. V poročilu so izpostavljeni tudi izzivi, s katerimi se bo človeštvo glede prehrane srečevalo v prihodnjih desetletjih.

Poročilo svari, da bo glede na trenutno usmeritev do leta 2050 potrebna proizvodnja dodatnih 50 odstotkov hrane, kar pomeni, da bi se lahko poraba vode za namene kmetijstva povečala za do 35 odstotkov. To bi lahko pripeljalo do okoljske katastrofe, povečanega tekmovanja za vire, prav tako pa bi zanetilo nove družbene izzive in napetosti.

Med glavnimi izzivi poročilo med drugim izpostavlja, da degredacija tal, ki jo je povzročil človek, vpliva na 34 odstotkov kmetijskih površin, kar predstavlja 1660 milijonov hektarjev. Nadalje je več kot 95 odstotkov naše hrane proizvedene na zemlji, pri čemer ni veliko prostora za širitev obdelovalnih tal.

Spomnimo 

Plastika je velik ekološki problem, s katerim se v zadnjih desetih letih ukvarjajo tudi številni znanstveniki. Vse več raziskav kaže, da sta mikroplastika in nanoplastika prisotni že praktično povsod. Na splošno velja, da o mikroplastiki govorimo, ko so delci veliki med 0,1 mikrometra in pet milimetrov.

Mikroplastika je eden od onesnaževalcev okolja, ki jih je zelo težko zmanjšati. Kot je za naš portal že pojasnil prof. dr. Mihael J. Toman z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, je eden izmed razlogov za to prav gotovo izjemno velika proizvodnja plastičnih mas, namenjenih vsem področjem našega sodobnega načina življenja – od oblačenja in pripravljanja hrane do prenašanja dobrin iz kraja v kraj. Brez plastike si večina proizvajalcev ne predstavlja stekleničenja vode, kljub temu izrazu pa embalaža na koncu ne konča med steklom, ampak med plastenkami. 

Neopazna plastična problematika je še bolj problematična kot vizualna plastična obremenitev, ki jo lahko zaznamo, opozarja: "To je eden izmed osnovnih okoljskih problemov današnjega časa, ki ga lahko postavimo ob bok podnebnim spremembam. Ti dve vprašanji pa sta povezani z mnogo več vplivi kot le z onesnaževanjem okolja. Vsa ta plastika namreč potuje v prehranske verige, človek je v mnogih primerih zadnji člen teh verig. Kakšen je ta vpliv na zdravje človeka, vam težko konkretno povem. Koliko plastike lahko pojemo, ne da bi postali plastični? Podatkov je zelo malo."  

Kot je še opozoril, poleg tega ne vemo, kako mikroplastika vpliva na naše zdravje: "So le predvidevanja, zato je o plastiki veliko lažje govoriti kot o vizualnem problemu, se pravi, o podobah vrečk na rečnih obrežjih in plavajočih plastičnih otokih v oceanih. Marsikdaj ne opazimo, v kolikšni meri se plastika pojavlja v kmetijstvu in kako veliko okoljsko breme predstavlja. Pri nas si kmet ne predstavlja hranjenja živali s hrano, ki je ne bi shranjeval v plastiki (baliral), pri tem pa porabi na kilometre plastike, ki marsikdaj konča za gozdnim robom ali ob potoku. Že dolgo je jasno, da bomo bitko s plastiko uspešno bili le tako, da bomo zmanjšali njeno proizvodnjo."