Peter Van den Hazel je nizozemski zdravnik, specializiran za vpliv okolja na zdravje ljudi, ki se že več kot 30 let ukvarja z okoljskimi in zdravstvenimi vprašanji, v zadnjem desetletju pa tudi z vplivom podnebnih sprememb na javno zdravje. Vodi tri različne nevladne organizacije: Zvezo za zdravje in okolje, Mednarodno mrežo za zdravje, okolje in varnost otrok INCHES in Mednarodno združenje zdravnikov za okolje. Z njim smo spregovorili o tem, kako podnebna kriza vpliva na naše zdravje in zakaj bodo v prihodnosti polne čakalnice. 

Ali nas podnebne spremembe delajo bolne? Katere bolezni lahko pripišemo podnebni krizi? 

Javnost se tega, da podnebna kriza vpliva na naše zdravje, večinoma še ne zaveda, vendar pa se tega vse bolj zavedamo zdravniki. Cela vrsta nalezljivih bolezni, ki jih pri nas nismo poznali, se zdaj premika proti Evropi. Na primer bolezen, ki jo povzroča virus zahodnega Nila, ki se je začela  v Afriki, zdaj pa je dosegla tudi Nemčijo, Francijo, Nizozemsko in Švico in se premika še v ostale dele Evrope. Videli bomo tudi porast novih nalezljivih bolezni, ki so zdaj še skrite na območju Amazonije ali v Afriki. Živali, ki prenašajo te bolezni, se bodo namreč zaradi podnebnih sprememb selile na poseljena območja. V naslednjem desetletju bo zagotovo prišlo do več izbruhov bolezni, kot je bila epidemija covida-19. Tudi to je posledica podnebnih sprememb.  

Katere izzive še prinaša okoljska kriza, pa se tega morda ne zavedamo? 

Kot vemo, je pereč problem že skorajda povsod po svetu pomanjkanje vode, pa tudi sama kakovost vode. Čeprav smo dosegli nekaj izboljšav, zdaj na površje prihajajo nove težave. Podtalnice, ki jih po Evropi uporabljamo za pitno vodo, so vedno bolj onesnažene s farmacevtskimi sredstvi. Zato bo v prihodnosti težje očistiti pitno vodo. Podjetja, ki proizvajajo pitno vodo, namreč iz pitne vode ne morejo odstraniti vseh farmacevtskih sredstev. To je ena izmed velikih skrbi, saj lahko to močno vpliva na zdravje ljudi.  

Kaj pa izguba biotske raznovrstnosti? 

Mislim, da se morda najbolj ne zavedamo, da to pomeni na tisoče rastlin in organizmov, ki lahko izumrejo. Rastline, tudi neodkrite, ki so še vedno v deževnem gozdu in drugih krajih, imajo izreden potencial za zdravila v prihodnosti. Le nekaj odstotkov rastlin na svetu je bilo doslej že raziskanih. Celo v živalskem svetu se lahko nekatere živali zdravijo z uživanjem določenih rastlin. Če bomo uničili biodiverziteto, se lahko vse to izgubi, kar pa bo vplivalo na dostopnost zdravil za prihodnje generacije. Če nam zmanjka surovin, jih ne moremo več proizvajati. Zato je dolgoročno gledano izguba biotske raznovrstnosti po mojem mnenju gromozanska grožnja. Pred vremenskimi vplivi se lahko zaščitimo, ko je vroče, se lahko ohladimo, vendar biotske raznovrstnosti ne moremo povrniti. Če ugasne, je za vedno izgubljena. Če bi moral izbrati največjo grožnjo, bi bila to izguba biotske raznovrstnosti, saj je od tega resnično odvisna dolgoročna prihodnost našega planeta. 

Opozarjate, da so zaradi podnebnih sprememb in okoljske krize še posebej ogroženi otroci. 

Pri otrocih zdravniki opažamo veliko težav, povezanih z onesnaženostjo zraka. Vedno več otrok ima bronhitis ali druge pljučne bolezni, ki se začnejo zelo zgodaj v njihovem življenju,  trajajo pa vse življenje. Verjetno pa se strinjamo, da na koncu življenja ni prav prijetno biti na kisiku, ker imaš  poškodovana pljuča. 

Že nerojeni otroci so preko matere izpostavljeni okoljskim vplivom. Vemo, da onesnaženost zraka in druge vrste onesnaženja, kot so kemikalije, vplivajo na otroke. Otroci so lahko zaradi te kombinacije izpostavljeni nekaterim boleznim, kot sta ADHD ali avtizem. To trenutno znanstveniki še raziskujejo, verjetno pa sklepamo, da se ta učinek lahko začne že pred rojstvom. Tako bodo imeli v prihodnosti več težav z duševnim zdravjem in kognitivnim razvojem. 

Kaj je pri tem pomembno razumeti? 

Da gre vedno za kombinacijo podnebnih sprememb in onesnaževanja okolja, saj so podnebne spremembe v resnici okoljski problem. Študije, ki so jih naredili v okolici letališč, kažejo, da je kognitivni razvoj otrok, način, kako se lahko učijo, kako dojemajo, povezan tudi s koncentracijo, ki se je zaradi hrupa letal zmanjšala. Podobno ugotavljajo na šolah, ki so v bližini avtoceste ali železnice. Gre za učinke okolja, ki se jim lahko pridružijo še težave v družini, njihov socialni in finančni status, kar lahko težave še potencira. 

Kaj še opažate zdravniki, katere bolezni so zdaj pogostejše in jih lahko pripišemo podnebni krizi?  

Opažamo več kroničnih bolezni, kot so bolezni ledvic in jeter, ki so prav tako posledica ogromne količine različnih kemikalij, ki jih dandanes dobivamo s hrano, zrakom ali vodo. Industrija namreč vsako leto izumi okoli 2000 novih kemikalij, nekatere od njih se uporabljajo v izdelkih, njihov učinek pa se pokaže šele v prihodnosti. Takšen primer so t. i. večne kemikalije PFAS, ki so v naših oblačilih, posodi ...  Te so nekoč veljale za varne. Zdaj pa vidimo, da so za ljudi, če so jim izpostavljeni dlje časa, tudi škodljive. Torej, industrija izumlja nove kemikalije hitreje, kot lahko mi preverimo, ali so varne. 

Kaj to pomeni za prihodnost? Kakšni pacienti bodo pogostejši v zdravniških čakalnicah? 

V obdobjih vročinskih valov se bo pojavljalo več različnih nalezljivih bolezni. Veliko ljudi pa je v obdobjih vročine hospitaliziranih zaradi težav s srcem in pljuči.  To je posledica tako večje onesnaženosti zraka zaradi vročine, pa tudi zaradi samih visokih temperatur. Zlasti mlajši otroci in starejši ljudje so bolj ranljivi za povišane temperature. Starejši ljudje namreč običajno pijejo manj tekočine kot mlajši. To predstavlja težavo, še posebej, če imajo tudi zdravila, ki jih še dodatno dehidrirajo. Potem je to dvojna težava. Zato je med vročinskimi valovi vedno največ starejših ljudi, ki umrejo. 

Kaj pa težave prebivalcev na območjih po ekstremnih vremenskih dogodkih, ki jih je vedno več? Tudi Slovenijo so lani prizadele uničujoče poplave.  

Tu so najbolj zaskrbljujoči vplivi na zdravje po poplavah in požarih v naravi. Ljudje se v požarih v naravi lahko ob izpostavljenosti zastrupijo, onesnaženost zraka po požarih v naravi pa prizadene njihova pljuča. Velika težava so tudi poplave. Opažamo, da ima vse več ljudi težave z dihali, ker ljudje po poplavah živijo v poškodovanih in ne do konca saniranih hišah, ki imajo dotrajane stene, v vlažnih prostorih pa se razvija več plesni. To bo vplivalo tudi na zdravje zelo ranljivih oseb, kot so otroci. Po Katrini, velikih poplavah v ZDA, je bilo opravljenih veliko študij, v katerih so ugotovili, da so imeli ljudje številne posledice na dihalih. Poleg tega se zaradi podnebnih sprememb sezona alergij začne bistveno prej, ker je topleje. Ljudem, ki so alergični na cvetni prah, tako skorajda ne preostane več mesecev, v katerih ne bi bili izpostavljeni alergenom.  

Podnebne spremembe vplivajo tudi na duševno počutje, opozarjate. Kaj se bo zgodilo z našimi mislimi in telesnim počutjem?

To je skrb, ki je še posebej opazna v zadnjih petih, šestih letih. Tik pred svetovno pandemijo covida smo že opazili, da so najstniki zaskrbljeni glede podnebja in sveta okoli njih ter da je za to nastal celo nov izraz ekološka ali podnebna tesnoba. V ZDA in Veliki Britaniji so opravili študije, v katerih so ugotovili, da več deklic kot dečkov v starostni skupini od deset do 16 let trpi za duševnimi težavami, tesnobo, ker menijo, da ta svet ni primeren zanje. Celo tako daleč gre, da smo že videli otroke te starosti, ki so naredili samomor, ker nočejo več živeti na tem svetu. To je trenutno precej velik problem. To je sicer učinek, ki ni neposredno povezan z izpostavljenostjo onesnaževalom ali stresom, ki ga doživljajo mladi. A ne pozabimo, da smo znova pri kombinaciji – tudi izpostavljenost nekaterim kemikalijam lahko povzroča duševne težave. Če ste izpostavljeni svincu, ki je lahko v pitni vodi ali drugem viru, se lahko pojavijo težave, povezane z duševnim zdravjem, zlasti pri otrocih. Imeli smo primere, ko so bili otroci po naključju izpostavljeni višjim koncentracijam živega srebra in so imeli res nepopravljive posledice. Zato ne želimo, da bi nosečnice med nosečnostjo jedle velike ribe zaradi živega srebra, ki ga vsebujejo ribe po vsem svetu. To namreč lahko povzroči tudi duševne težave.

Podnebne spremembe imajo torej res velik vpliv na javno zdravje. Kako učinkovito se z njimi spopadamo, kako smo pripravljeni? 

Predvsem v Evropi se z njimi lahko dokaj učinkovito spopademo, saj imamo klimatske naprave, zdravila in bolnišnice. Toda če pogledamo po svetu, je še vedno približno štiri milijone otrok, mlajših od pet let, ki umrejo zaradi okoljskih vzrokov, vključno z vročinskimi valovi in okužbami z umazano vodo. Tako po izračunih vsake tri ure umre potniško letalo, polno otrok, mlajših od pet let, tako bo samo danes zaradi okoljskih in podnebnih vzrokov umrlo približno za osem letal otrok. To so ogromne številke, ki pa so seveda na svetovni ravni. V Evropi je ta delež žrtev namreč veliko manjši. Toda številke po vsem svetu so grozovite, zato ne moremo več zanikati, da se to dogaja.

Pristojni za reševanje teh težav nas velikokrat prepričujejo, da okoljski ukrepi stanejo preveč. 

Ugotovitve kažejo, da bomo z izvajanjem podnebnih ukrepov v naslednjih letih celo zaslužili, ker bomo imeli manj stroškov z delavci, ki bodo zboleli ali umrli. Manj onesnaženja pomeni manjše stroške za zdravstveno varstvo. Zato bi potrebovali tudi manj ljudi, da bi lahko nadomestili vse medicinske sestre in zdravnike, ki odhajajo v tujino. Gospodarstvo bo uspešnejše, če si bomo zdaj prizadevali za reševanje podnebnih sprememb in sprejeli potrebne ukrepe, kot če ne bomo storili ničesar. A politiki so izbrani le za nekaj let, zato pogosto razmišljajo le o tem, da želijo biti znova izvoljeni. Zato ne želijo sprejemati nepopularnih in dragih ukrepov.  Postavitev solarnih panelov, vetrnih turbin, na prvi pogled res veliko stane. Vendar se bodo denarna sredstva povrnila, saj je eden največjih stroškov države prav zdravstveni sektor. Če se lahko izognete stroškom na področju zdravstvenega varstva, vloženo povrnete. 

Kakšne ukrepe moramo sprejeti, da zaradi podnebnih sprememb ne bomo postali še bolj bolna družba? Kakšen bi bil recept za bolj zdravo prebivalstvo? 

Zmanjšati moramo vse vrste izpostavljenosti. Poskrbeti za boljšo kakovost zraka na sistemski ravni. Poskrbeti moramo, da bodo naše stavbe trajnostne, da bomo uporabljali materiale, ki jih je mogoče zamenjati. Poskušajmo biti skromni in se vrniti k razmišljanju o tem, da smo del narave, ne njeni gospodarji, saj bomo na koncu od narave tako ali tako izgubili. Vendar si želimo na Zemlji ostati čim dlje, zato moramo delovati v skladu z naravo. Zakaj se vsako jutro in popoldne v službo v avtomobilih vozi le ena oseba? Zakaj se ne bi združili? Zakaj ne bi našli pametnih rešitev? Posamezniki recimo ne kupujmo tropskega sadja vse leto. Zakaj jemo toliko mesa? Manj mesa pomeni manj goveda, manj soje, manj soje pa pomeni, da moramo posekati manj tropskih gozdov. Vse je med seboj povezano. Zato bodimo skromni in poskušajmo biti zadovoljni s tem, kar najdemo v naši okolici. Sveži lokalni prehrambeni izdelki naj bodo na vaših krožnikih, ne pa hrana, ki predelana pride iz tovarn. Sveže je za naše telo dobro, naš mikrobiom in naše črevesje niso narejeni, da bi jedli vso to predelano hrano z desetino dodanimi stvari, okusi, konzervansi in barvili. Zato naš mikrobiom tega ne zmore, kar dokazuje dejstvo, da je med ljudmi, ki uživajo predelano hrano, več bolezni kot med tistimi, ki pretežno uživajo svežo.