Papeža Frančiška si bo svet zapomnil tudi po njegovih prizadevanjih, da bi ljudem odprl oči glede tveganj podnebnih sprememb. Vse življenje je glasno govoril o njih, zlasti o njihovem vplivu na najrevnejše in najbolj ranljive ljudi na svetu. Da resno misli, je kazal tudi z dejanji. S svojim skromnim načinom življenja, prehranjevanja, premikanja z javnim prevozom in električnim vozilom. 

'Uničevanje narave je greh'

Pokojni papež ljudstva je razglasil, da je uničevanje okolja in narave greh. Prav tako je človeštvo posvaril, da veličastno božjo stvaritev spreminja v onesnaženo odlagališče, polno razbitin, opustošenja in umazanije. Vzrok za podnebno krizo pa je videl v sebični in brezmejni žeji ljudi po moči, se spominjajo pri britanskem Guardianu. Sporočila papeža Frančiška o podnebni in okoljski krizi so bila močna in neposredna. V Vatikan je klical vodilne iz fosilnih velikanov in od njih zahteval odgovornost. Leta 2019 je razglasil svetovno podnebno izredno stanje in v svojih zadnjih mesecih organiziral konferenco o ekonomiji skupnega dobrega.

Podnebne spremembe je videl kot globalni problem

Po imenovanju marca 2013 je Frančišek hitro posvojil podnebje in okolje kot ključni temi svojega papeževanja. Nikoli ne pozabimo. Če uničimo stvarstvo, bo stvarstvo uničilo nas, je opozoril v nagovoru v Rimu maja 2014. Njegov predhodnik, papež Benedikt XVI., je sprejel nekatere ukrepe za ozelenitev Vatikana in postavitev sončnih kolektorjev ter govoril o grešnosti uničevanja okolja. Toda Frančišek je šel še dlje, s prelomno okrožnico leta 2015 Laudato Si', prevedeno kot Hvaljen bodi, je na 180 straneh predstavil svojo vizijo podnebnih sprememb kot globalnega problema z resnimi posledicami (okoljskimi, socialnimi, gospodarskimi, političnimi) in opozoril na velik družbeni dolg bogatih do revnih zaradi tega. 

'Čoveštvo vodi Zemljo do točke preloma'

Temu je oktobra 2023 sledila nova okrožnica Laudate Deum s še ostrejšimi opozorili, da človeštvo vodi Zemljo do točke preloma. Del tega, zaradi česar so Frančiškove besede izstopale, je bila njihova jasna osredotočenost na vidike socialne pravičnosti podnebne krize. Sveti Frančišek Asiški, italijanski pater iz 13. stoletja, po katerem je argentinski kardinal Jorge Bergoglio prevzel papeško ime, je bil znan po tem, da je živel med revnimi in v tesnem sožitju z naravo.  Frančišek je bil kot papež videti enako odločen združiti oboje. "Slišati moramo tako jok Zemlje kot jok revnih," je zapisal v Laudato Si, še poroča Guardian. Poleg tega je pozval k širši družbeni spremembi zahodnjaškega načina življenja. Nekateri so ga zaradi njegovih naporov celo označili za preradikalnega. 

Nekateri pa so ga, kot poroča Politico, imenovali za 'podnebnega moralista'. Kot so zapisali, je v tednih pred svojo smrtjo Frančišek ponavljal desetletje staro prošnjo za odmik od Trumpovega pohlepa in levega ekonomskega racionalizma. Kot je zapisal v Laudatu Si: "Ne more biti prenove našega odnosa z naravo brez prenove človeštva samega. Ozek kult tehnokracije in napredka je zavladal pokrajini človeške misli. Negativni stranski učinki – vključno z razpadom naravnih sistemov, ki vzdržujejo človeško družbo – so bili prezrti, ker so ljudje postali slepi za svoje povezave s planetom." Tako jasno moralno stališče je danes precej redko slišati celo od podnebnih voditeljev in zagovornikov, ocenjuje Politico.