Svet je ta teden glede na podatke Združenih Narodov presegel mejnik 8 milijard prebivalcev. Osemmilijardti Zemljan se je rodil ravno v tednu, ko je potekala mednarodna podnebna konferenca v Egiptu COP27. In znanstveniki in strokovnjaki svet kot že tolikokrat doslej svarijo pred posledicami podnebnih sprememb. Kot je posvaril generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, smo na poti v podnebni pekel, pri tem pa pritiskamo na plin. Planet se je od leta 1974, ko se je rodil štirimilijardti Zemljan, v povprečju ogrel za skoraj 0,9 stopinje Celzija. 

Ali je naraščanje prebivalstva gonilo podnebnih sprememb? 

Prenaseljenost planeta in podnebne spremembe na prvi pogled delujeta kot tesno prepleteni težavi. Do neke mere to drži, a kot opozarjajo znanstveniki, v resnici ni tako preprosto, težava je namreč mnogo bolj kompleksna. Res je, da več ljudi ko porablja energijo, ki prihaja od kurjenja fosilnih goriv, bolj se segreva planet, a ključna težava ni število ljudi, ampak to, da majhen delež ljudi proizvaja nesorazmerno velik del emisij toplogrednih plinov, pravijo številni podnebni znanstveniki. 

Ti poudarjajo, da je težava predvsem v nenasitni potrošnji človeštva, predvsem v razvitem svetu. Kot za EuroNews pojasnjuje Vanessa Perez-Cicera iz neprofitne organizacije World Resources Institute, drži, da imamo problem prekomerne poseljenosti planeta, a poudarja, da imamo v resnici veliko večji problem prekomerne potrošnje. Kot ponazarja, osemmilijardti otrok ne bo imel tega, kar smo imeli na voljo mi, saj na Zemlji preprosto ni več toliko naravnih virov. 

In to vsako leto obeležimo z ekološkim dolgom, ki označuje dan, ko človeško povpraševanje po naravnih virih in ekosistemskih storitvah preseže obnovitveno sposobnost Zemlje, ali z drugimi besedami dan, ko je človeštvo porabilo vse biološke vire, ki jih Zemlja lahko obnovi v enem letu. Globalni dan ekološkega dolga vsako leto nastopi prej,  letos je nastopil 28. julija. Kot je za naš portal že pojasnil Alessandro Galli, strokovnjak iz organizacije Global Footprint Network, kjer so razvili kalkulator ekološkega odtisa, je apetit družbe večji od hitrosti Zemljinega metabolizma. 

Čeprav lahko podnebne spremembe na prvi pogled velikokrat povežemo z naraščanjem svetovne populacije, pa ni nujno, da je rast populacije resnično vzrok za podnebne spremembe. Regije, ki imajo več prebivalcev, tako običajno ne proizvajajo tudi več izpustov toplogrednih plinov, izpostavljajo znanstveniki. Kot primer EuroNews navaja Kenijo, ki jo trenutno pesti uničujoča suša. Ta ima 55 milijonov prebivalcev, kar je 95-krat več od prebivalstva ameriške zvezne države Wyoming. A  ta zvezna država proizvede več kot 3,7-krat več izpustov toplogrednih plinov, ki poganjajo podnebne spremembe, kot Kenija. 

V Afriki živi 16,7 odstotka svetovnega prebivalstvo, vendar zgodovinsko gledano ta proizvede le tri odstotke emisij. Združene države Amerike pa imajo 4,5 odstotka svetovnega prebivalstva, vendar so od leta 1959 glede na podatke Global Carbon Project izpustile 21,5 odstotkov ogljikovega dioksida. Če pogledamo izpuste iz držav med letoma 1959 in 2020, so ZDA, ne Kitajska, na vrhu seznama onesnaževalcev. "Težava ni v velikosti svetovne populacije, ampak v vzorcih potrošnje," je za EuroNews poudaril podnebni znanstvenik Bill Hare iz organizacije Climate Analytics. Zato, kot poudarja, je treba, če želimo rešiti težavo, najprej začeti z glavnimi onesnaževalci. 

Kot pravi tudi Galli, več ko trošimo, bolj namreč obremenjujemo planet. A pri tem poudarja, da seveda vse odgovornosti ne gre prevaliti na potrošnika, saj je težko biti zelo trajnosten v sistemu, ki je zelo netrajnosten. 

Skupina znanstvenikov iz organizacije Climate Interactive pa ugotavlja, da je število ljudi na planetu zanemarljiv dejavnik proti ostalim, kot so recimo gospodarstva razvitih držav. Drew Jones iz Climate Interactive tako ponazori, da so primerjali scenarija izpustov za 8,8 milijarde ljudi in 10,4 milijarde ljudi in med njima ugotovili le za 0,2 stopinje Celzija razlike. 

Prikriti rasizem in kako so tisti, ki najmanj onesnažujejo, najbolj prizadeti

ZN med drugim napovedujejo tudi, da bi število Zemljanov do leta 2030 lahko doseglo mejnik 8,5 milijarde, do leta 2050 poskočilo na 9,7 milijarde, leta 2080 pa doseglo vrh s 10,4 milijarde. Okoli te številke naj bi se populacija gibala vse do leta 2100. Več kot polovica prirastka do 50. let 21. stoletja pa bo skoncentrirana v samo osmih državah, in sicer v Kongu, Egiptu, Etiopiji, Nigeriji, Pakistanu, Filipinih in Tanzaniji.  

Hare izpostavlja še, da je za mitom, da je prenaseljenost glavna težava v povezavi s podnebnimi spremembami, velikokrat skrito tudi rasistično razmišljanje. 

Kot za EuroNews pravi znanstvenica Katharine Hayhoe, je 50 odstotkov najbolj revnega prebivalstva v zgodovini odgovornega za sedem odstotkov izpustov. In ravno prebivalci teh držav so danes najbolj na udaru zaradi posledic podnebnih sprememb. "Svetovno prebivalstvo narašča predvsem v podsaharski Afriki in južni Aziji, ki najmanj prispevata k podnebnim spremembam, ki jih povzroči človek," za EuroNews izpostavlja Colette Rose, koordinatorka projekta na Berlinskem inštitutu za prebivalstvo in razvoj.

Rast svetovnega prebivalstva se je znatno upočasnila, verjetno bo dosegla vrhunec v tem stoletju in zdaj zraste manj kot odstotek na leto. Toda izpusti toplogrednih plinov naraščajo mnogo hitreje, letos kar za odstotek več kot leta 2021. Na letošnji podnebni konferenci COP27 je bilo tako ključno vprašanje, ali bodo razvite države le plačale podnebni račun državam v razvoju.  In kot vse kaže, so države le sprejele zgodovinski dogovor, ki bo revnim državam povrnil škodo. A še številna vprašanja ostajajo odprta.