Evropska agencija za okolje (EEA) je objavila podatke o onesnaženosti zraka v letih 2019 in 2020 za 323 evropskih mest. V raziskavi so merili obremenjenost zraka s PM delci 2,5. Ugotovili so, da je le v 40 odstotkih analiziranih mest koncentracija PM delcev v skladu s priporočili mejnih vrednosti svetovne zdravstvene organizacije (WHO).

Kakšne rezultate smo dosegli v Sloveniji? 

Podatki kažejo povprečno onesnaženost s PM delci v letih 2019 in 2020. V njo sicer niso zajeli vseh evropskih mest, saj so lahko v tabelo uvrstili le tiste, za katere so zbrali dovolj in seveda ustrezne podatke. 

Ljubljana se je uvrstila na 260. mesto od 323. Kakovost zraka v prestolnici so pri EEA označili z rdečo barvo, kar pomeni slabo. Izmerjena raven onesnaženosti z delci je 16,2 μg/m3. Glede na standarde WHO je sprejemljiva povprečna vrednost teh PM delcev 10 μg/m3. Priporočeno vrednost WHO je presegel tudi Maribor, kjer so namerili vrednost 12,87 μg/m3.  Evropska unija je sicer postavila nekoliko višjo mejno vrednost, sprejemljiva predpisana mejna vrednost v koledarskem letu za delce PM2,5 po evropskih kriterijih je 25 µg/m. 

Hrvaška prestolnica Zagreb se je po tem kriteriju uvrstila na boljše mesto kot Ljubljana, in sicer na 256, tam pa so namerili 15,85 μg/m3. Se je pa na ena izmed najbolj onesnaženih mest v Evropi uvrstil Slavonski Brod, ki so ga pri EEA označili s temno rdečo barvo, kar pomeni zelo slabo kakovost zraka. Tam so namerili obremenjenost s PM delci 25,75 μg/m3. Najmanj onesnažen zrak s PM delci pa dihajo v mestu Umeå na Švedskem in Tampere na Finskem. 

Zmanjšanje onesnaženosti zraka bi podaljšalo pričakovano življenjsko dobo 

Izpostavljenost onesnaženosti zraka z delci je dokazano povezana s povečano smrtnostjo in nujnimi hospitalizacijami zaradi bolezni dihal in srčno-žilnega sistema. Zmanjšanje onesnaženosti zraka z delci bi pomembno zmanjšalo s tem povezano umrljivost v slovenskih mestih s prekomerno onesnaženim zrakom. Podaljšala bi se tudi pričakovana življenjska doba, opozarjajo na NIJZ. 

Onesnažen zrak velja za najpomembnejši javno zdravstveni problem, povezan z onesnaževanjem okolja. Predstavlja tveganje za zdravje, ki se mu vsaj v urbanem okolju praktično ni možno izogniti. V Evropi je okoli 90 odstotkov mestnega prebivalstva izpostavljenega prekomernim vrednostim prašnih delcev, dušikovih oksidov, ozona in benzena v zunanjem zraku. 

Epidemiološke raziskave dokazujejo, da lahko onesnažen zrak pomembno vpliva na zdravje ljudi. Na osnovi rezultatov teh raziskav so ocenili, da v Evropi vsako leto od 40.000 do 130.000 ljudi umre za posledicami izpostavljenosti onesnaženemu zraku, ki ga povzroča promet. V Franciji, Švici in Avstriji so ugotovili, da šest odstotkov vseh smrti letno lahko pripišejo izpostavljenosti onesnaženemu zraku, kar je dvakrat več kot je žrtev prometnih nesreč. Ocene o številu umrlih in obolelih za posledicami izpostavljenosti onesnaženemu zraku so podcenjene, saj temeljijo na rezultatih študij, v katerih so preučevali le kratkotrajne učinke onesnaženja. Med najpomembnejšimi oblikami onesnaženosti zraka, ki imajo pomemben vpliv na zdravje ljudi, je onesnaženost zraka z delci, pojasnjujejo na NIJZ. 

Kljub koronskim ukrepom obremenjenost z delci ostaja visoka 

Čeprav so se v EEA nadejali boljših rezultatov, saj je bila Evropa na začetku leta 2020 praktično ohromljena zaradi številnih zaprtij držav zaradi boja proti novemu koronavirusu, so doživeli hladen tuš. Kot pojasnjujejo, so ti ukrepi res pripomogli k vidnejšim znižanjem ravni NO2, ki je povezan predvsem z izpusti iz prometa, o čemer smo že podrobneje pisali. 

A na drugi strani je ostalo onesnaženje z delci visoko. Razlog za to je, ker PM-delcev ne povzroča le promet, ampak številni viri, predvidevajo v EEA. Kot pojasnjujejo na NIJZ, so ti delci po obliki in sestavi namreč zelo različni. Nastanejo lahko iz stotin različnih kemikalij: "Nekateri, t. i. primarni delci se emitirajo v ozračje neposredno iz virov njihovega nastanka kot npr. iz gradbišč, neasfaltiranih pa tudi asfaltiranih cest, polj, dimnikov, itd. Drugi t. i. sekundarni delci nastajajo v atmosferi v zapletenih reakcijah različnih kemičnih snovi, kot npr. žveplovega dioksida in dušikovih oksidov, ki se izpuščajo v ozračje iz termoelektrarn, različnih kurišč, industrije in iz prometa. V veliki večini delcev je glavna komponenta ogljik, na tega pa se lahko vežejo številne primesi." 

Politike za zmanjšanje onesnaževanja zraka so v zadnjih treh desetletjih privedle do boljše kakovosti zraka v Evropi. Vendar v nekaterih evropskih mestih onesnaževanje zraka še vedno močno ogroža zdravje, opozarja EEA.  

Catherine Ganzleben iz EEA je vseeno optimistična, da bi lahko imele spremembe v vedenju, ki jih je spodbudila globalna pandemija pomemben vpliv na prihodnost. "Če se ljudje odločijo, da se ne bodo vrnili na stare tirnice in bodo namesto denimo dnevnih poti obdržali sestanke prek spleta, bi lahko pripomogli k manjšemu onesnaženju s prometom."