Kot ugotavlja novo poročilo Svetovnega sklada za naravo (WWF) o okoljskem kriminalu, ki je nastalo v projektu LIFE SWiPE, ta povzroča ogromno škodo planetu in vodi v izumrtje rastlinskih in živalskih vrst. Kot izpostavljajo, gre za četrto najbolj problematično vejo kriminala na svetu. Čeprav je okoljskega kriminala več vrst, so se tokrat ukvarjali predvsem z zločini nad prostoživečimi živalskimi vrstami. 

Kot so spomnili v Svetovnem skladu za naravo, v Evropi po podatkih organizacije Birdlife, vsako leto zaradi okoljskega kriminala umre milijon ptic. Europol med drugim ocenjuje, da se iz Evropske unije na Kitajsko letno pretihotapi okoli 100 ton rečne jegulje. Leta 2017 je bilo v Evropski uniji prijavljenih 5644 kaznivih dejanj, ki so povezana z ogrožanjem zaščitenih živalskih vrst. A čeprav so posledice okoljskega kriminala resne in ta mnogokrat povzroči nepopravljivo škodo, so kazni za kršitelje relativno nizke, ugotavljajo v WWF.

V Sloveniji letno nezakonito ulovljenih med 14.000 in 49.000 ptic

Slovenija sicer v poročilo ni bila zajeta, a kot strne Nuša Lukić Rojšek iz WWF Adria, so najpogostejša kazniva dejanja zoper naravo v Sloveniji nezakonita trgovina in tihotapljenje ter nezakonito lovljenje, pobijanje in posedovanje ogroženih in zaščitenih prostoživečih vrst. Eden najpogostejših motivov za okoljske zločine je zaslužek z lovnim turizmom in prodajo. V primeru krivolova na velike zveri pa razlog ni vedno materialna oz. finančna korist, ampak kljubovanje evropski politiki zaščite velikih zveri (krivolov na velike zveri izvajajo lovci in so podprti s strani ruralne javnosti, ruralno prebivalstvo kaže večjo toleranco do krivolova).

Okoljski zločini v Sloveniji najpogosteje prizadenejo ptice, velike zveri, kot sta volk in medved, ter zaščiteni vodni živelj. Ptice množično umirajo zaradi lovnega turizma in trgovanja, lova na trofeje, ujetništva ali lova za šport in rekreacijo. Poleg ptic so s krivolovom najbolj ogrožene velike zveri – volk in medved, ki jih lovijo kot trofeje ali zaradi konfliktov s človekom. Medvedje meso je gurmanska poslastica in najdražja divjačina. 

S preučevanjem okoljskega kriminala nad pticami so se ukvarjali tudi v slovenskem društvu za preučevanje ptic DOPPS: "Na osnovi trenutnega poznavanja problematike, ki pa je še vedno nepopolno, ocenjujemo, da je v Sloveniji letno nezakonito ulovljenih ali ubitih 14.000–49.000 ptic. Največ je nezakonitega lova in ubijanja ptic z metodami lova, kot so npr. pasti, mreže, limanice, itd. (10.000–26.000 osebkov), sledi nezakonit lov s strelnim orožjem (4.000–23.000 osebkov) in zastrupljanje ptic (150–500 osebkov). Ocenjujemo, da je letno čez slovenske meje nezakonito pretihotapljenih 34.000–172.000 ptic. Kot so še poudarili, je primere nezakonitega lova in ubijanja ptic zelo težko odkrivati, saj se dogajajo zelo razpršeno po Sloveniji. "Prav tako pogosto takšna dejanja med ljudmi še vedno niso dojeta kot prekršek, ki bi ga bilo treba prijaviti. Zato še vedno veliko primerov nezakonitega lova in ubijanja ptic ostane neopaženih oziroma nezaznanih, tako da lahko z gotovostjo trdimo, da je število nezakonito ubitih ali ulovljenih ptic večje."

Na Hrvaškem najpogosteje na udaru ptice in morski organizmi 

Kot so sporočili z WWF Adria, so v poročilu ugotovili, da so na Hrvaškem najpogostejši okoljski zločini krivolov in pobijanje zaščitenih vrst, nezakonita trgovina in zbiranje ter posedovanje divjih vrst živali. "Lahko se pohvalimo z bogato biodiverziteto, ampak poleg tega imamo tudi skoraj tri tisoč ogroženih vrst, ki jim pretijo različne nezakonite aktivnosti. Na evropski in svetovni ravni se vse bolj zavedamo resnosti okoljskih zločinov," je povedala Snježana Malić-Limari iz WWF Adrie.

Kot so ugotovili, so na območju Sredozemlja zaradi lovskega turizma in lova na trofeje ter z namenom rekreacije še posebej na udaru ptice. Na Hrvaškem je najpogostejša tarča lišček, ptica pevka, ki jo lovijo zaradi preprodaje v ujetništvo. Največkrat jih prodajo v severno Italijo in na Malto, kjer velja za delikateso. Poleg ptic so zaradi krivolova na udaru tudi velike zveri – volkovi, medvedi in risi, ki jih lovci največkrat lovijo za trofeje ali pa so žrtve konfliktov z ljudmi.

Poleg krivolova pa za zaščitene vrste veliko grožnjo predstavljajo še zastrupitve živali in nezakonita trgovina. Žrtve zastrupitve so znova največkrat ptice, ki večkrat poginejo potem, ko pojedo zastrupljene vabe, ki jih nastavljajo zverem. Takšna usoda največkrat doleti orle in jastrebe. Zastrupitev je denimo tudi poglavitni razlog za pogine jastrebov na sosednjem Hrvaškem. Kot so spomnili v WWF Adria, so številne živali na tem območju žrtve prepovedane trgovine: ptice pevke, kopenske želve in številni morski organizmi, ki veljajo za delikateso na krožnikih, med njimi denimo skoraj izumrli leščurji.

Tudi v BiH se največje število prijavljenih primerov krivolova, zastrupitev in nezakonitega trgovanja nanaša na ptice. Kot ocenjujejo, na letni ravni v BiH za posledicami okoljskega kriminala pogine do 47.000 ptic, ugotavljajo v WWF Adria.

Evropske države pogosto območja tranzita velikih mačk 

Kot smo že poročali, na svetu vsak dan umrejo trije nosorogi; vrsta črnega nosoroga je že izumrla. Med sesalci se na svetu največ nezakonito trguje z luskavci oziroma luskasti mravljinčarji. Velike opice so že lokalno izumrle v več afriških državah. Dobiček od nezakonite trgovine s prostoživečimi vrstami mnogokrat ponikne v žepe mednarodnih kriminalnih mrež.

Evropske države pa so pogosto cilj in tudi območja tranzita velikih mačk, kot so levi in tigri. Poleg trgovine z mladiči ali mrtvimi živalmi kot trofejami so evropske države pogosto tranzitne tudi za nezakonito trgovino z levjimi kostmi, zobmi in kremplji, ki jih iz Afrike tihotapijo v Azijo, kjer se uporabljajo v alternativni medicini in kot nakit. Čeprav takšne primere redko odkrijejo, še zdaleč niso redki, nezakonita trgovina pa pogosto vključuje še slonovino, rogove nosorogov in žive živali, kot so želve in ptice, opozarjajo pri WWF Adria.

Kot je povedala Snježana Malić-Limari iz WWF Adria, v Evropi kljub obstoječim zakonom, ki urejajo kriminalne dejavnosti v zvezi z divjimi živalmi, večine primerov ne odkrijejo, saj primanjkuje predvsem usposobljenega kadra in sodelovanja med pristojnimi institucijami: "Pomembno je vzpostaviti učinkovito in dolgoročno sodelovanje med organizacijami, povečati število strokovnjakov, ki bi se posvetili izključno tovrstnemu kriminalu, in širšo javnost ozaveščati o škodi, ki jo povzročajo takšni hudodelci."